Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije meni, da je bilo v preteklosti gonilo gospodarskega razvoja v Sloveniji povezano z lahkim dostopom do denarja in z izvozno usmerjenostjo gospodarstva, premalo pa je bilo in je še v slovenskem gospodarstvu elementov konkurenčnosti. "Pri naših izdelkih in storitvah je premalo znanja in inovacij," je dejal.

Slovenija na krizo ni bila pripravljena
Slovenija je po njegovih besedah v obdobje krize "padla" precej nepripravljena, saj je imela v zadnjem obdobju visoko rast javne porabe, zadolženost gospodarstva in ljudi se je povečala bolj, kot so se povečevali prihranki, na dogajanje je vplivalo tudi, kot je dejal, "opijanjanje" ob predsedovanju Slovenije EU-ju in kasnejše volitve ter s tem povezane obljube ter menjava vlade.

Veliko vladnih ukrepov se še ne izvaja
Lansko jesen je nato sledila "težka kriza" in priprave vladnih ukrepov, a se še danes veliko vladnih ukrepov ne izvaja, kot npr. jamstvena shema, katere priprava poteka že več mesecev, nadaljuje Hribar Milič. Pohvalil je ukrepe aktivne politike zaposlovanja, a hkrati izpostavil, da ne pomenijo veliko, če ni odpiranja novih delovnih mest.

"Razmere na področju likvidnosti podjetij so na meji katastrofičnega," je poudaril in dodal, da med drugim gospodarstvo od vlade pričakuje sprejem ukrepov glede vračanja DDV-ja, oživitev povpraševanja države, zmanjšanje plač v javnem sektorju, odpravo administrativnih ovir, bolj načrtno podporo internacionalizaciji, strateške usmeritve glede povezovanja znanosti in gospodarstva, rezerve pa Hribar Milič vidi tudi na področju obdavčitve dela.

A. S.