Izidi socialnega razvoja so ugodni, saj poročilo ugotavlja, da se življenjska doba in stopnja socialne zaščite podaljšujeta, znižuje se tudi stopnja tveganja revščine, medtem ko se dohodkovna neenakost ne povečuje.

Pri strukturnih reformah Slovenija zaostaja za drugimi pristopnicami. Glavni zaostanki so v finančnem sektorju, prepočasno je prestrukturiranje podjetij v tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, skromni so tudi premiki na poti v družbo znanja.

Kot pozitivna gibanja na področju okolja poročilo navaja relativno visok delež obnovljivih virov energije in ekološkega kmetovanja ter relativno nizek in upadajoč delež cestnega blagovnega prometa.

Rast BDP-ja zaradi domače potrošnje
Realna rast bruto domačega proizvoda se je v zadnjem četrtletju minulega leta okrepila in je bila na letni ravni 2,5-odstotna. Analitiki urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so v Ekonomskem ogledalu zapisali, da je rast, podobno kot v prvih treh četrtletjih ob razmeroma visokem negativnem prispevku menjave s tujino še naprej izhajala iz domače potrošnje. V skladu z oživljanjem gospodarske rasti v državah EU-ja proti koncu leta se je izvoz na te trge krepil, izvoz v države Cefte in Rusijo pa je ohranil visoko rast.