Če je popolnoma jasno, da morate imeti v primarnem in sekundarnem šolstvu sredstva za plače učiteljev, ali potem ni dovolj jasno tudi, da bi morali imeti tudi sredstva za izvedbo bolonjske reforme na univerzah.
V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so se prvič na skupni seji sešli člani Sveta za znanost in tehnologijo ter Strateškega sveta za tehnološko politiko pri GZS-ju, iskali pa so rešitve za lažji prevod znanja med znanostjo in gospodarstvom, rešitvijo univerz ter zagonom gospodarske rasti. Slovenija je med državami, ki izredno malo sredstev za razvoj in inovacije pridobi iz tujine, je dejal minister za izobraževanje in znanost Žiga Turk.
Zdajšnja kriza po besedah ministra ni čisto običajna ciklična kriza in lahko traja še nekaj časa. Turk je zato navzoče na skupni seji opozoril na visoke stroške zadolževanja Slovenije in padec konkurenčnosti v primerjavi z drugimi evropskimi državami, dotaknil pa se je tudi varčevalnih ukrepov. "Iz krize ne bomo prišli brez varčevanja, iz krize pa tudi ne bomo prišli samo z varčevanjem. Potrebna je rast," je poudaril minister.
"Veliko vladnega direktnega financiranja razvoja"
Dejal je, da vse organizacije, ki ocenjujejo slovensko inovacijsko sposobnost, svetujejo, da se v Sloveniji uredijo okvirni pogoji za inovacije, izpostavljajo pa tudi nujnost stabilizacije javnih financ. Čeprav Slovenija zelo malo sredstev za inovacije dobi iz tujine, pa je po mnenju Turka zanimivo, da je v Sloveniji prisotnega veliko "vladnega direktnega financiranja razvoja v podjetjih".
Turk je dodal, da so se na ministrstvu ob usklajevanju rebalansa trudili, da so si v pogajanjih zagotovili kar nekaj sredstev.
Pejovnik: Bolonjska reforma je ogrožena
Rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik pa je ministra opozoril na zmanjšanje sredstev za delovanje univerz. "Če je popolnoma jasno, da morate imeti v primarnem in sekundarnem šolstvu sredstva za plače učiteljev, ali potem ni dovolj jasno tudi, da bi morali imeti tudi sredstva za izvedbo bolonjske reforme na univerzah," je ministra vprašal Pejovnik. Če jih ni, potem je po njegovi oceni izvedba bolonjske reforme ogrožena.
Turk je odgovoril, da v primeru, če se podjetju prihodki zmanjšajo za štiri ali pet odstotkov, to zanje ne pomeni konca sveta, in dodal, da bo nekaj racionalizacije potrebno pri vseh organizacijah. Poudaril je, da ni zaskrbljen, da bi kakovost raziskovalnega in pedagoškega dela na univerzah upadla zaradi zmanjšanja sredstev.
"Univerza ne živi samo od javnih sredstev," je poudaril Turk. Zavrnil je tudi očitke, da bi vlada na kakršen koli način žrtvovala bolonjsko reformo, pri uvajanju te v naš šolski sistem pa so se po njegovih besedah zgodile nekatere napake.
"Varčevalni ukrepi nujni za kredibilnost Slovenije"
Izvršna direktorica za zakonodajo in politike v GZS-ju Alenka Avberšek je poudarila, da je GZS podprl varčevalne ukrepe, saj je to nujno za kredibilnost Slovenije, hkrati pa so poudarjali, da je treba sprejeti ukrepe za zagon gospodarstva.
Kljub zavezam, da delitev ministrskih resorjev na znanost in tehnologijo ne bo imela finančnih posledic, pa so finančni rezi po njenih besedah bistveno zmanjšali sredstva za tehnološki razvoj. "Preveliki rezi na področju znanosti niso v interesu gospodarstva," je poudarila.
Potreba po novi industrijski politiki
Podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie Miloš Šturm je dejal, da bo v Sloveniji treba oblikovati novo razvojno industrijsko politiko. Dodal je, da bo treba razmisliti tudi o tem, da bi se v prihodnosti podpirale predvsem tiste panoge, ki največ prispevajo v državni proračun. S tem bomo nekako rešili tudi nastali položaj, je dejal.
Če je popolnoma jasno, da morate imeti v primarnem in sekundarnem šolstvu sredstva za plače učiteljev, ali potem ni dovolj jasno tudi, da bi morali imeti tudi sredstva za izvedbo bolonjske reforme na univerzah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje