Na avkciji trimesečnih zakladnih menic je bilo podanih za 40.000 lotov ponudb in ministrstvo za finance je sprejelo vse v skupni vrednosti 40 milijonov evrov. Obveznosti iz menic, pri katerih je nominalna letna obrestna mera določena v vrednosti minus 0,38 odstotka, bodo dospele 14. avgusta.

Od 70.000 lotov ponudb, podanih na avkciji šestmesečnih zakladnih menic, je ministrstvo za finance sprejelo za 55.000 lotov ponudb v skupni vrednosti 55 milijonov evrov. Obveznosti iz menic, pri katerih je nominalna letna obrestna mera določena v vrednosti minus 0,37 odstotka, bodo dospele 14. novembra.

Na avkciji dvanajstmesečnih zakladnih menic pa je ministrstvo od 115.000 lotov podanih ponudb sprejelo 50.000 lotov ponudb v skupni vrednosti 50 milijonov evrov. Nominalna letna obrestna mera znaša minus 0,37 odstotka, njihova dospelost pa je določena 14. maja 2020.
Torkova dražba je bila četrta načrtovana kratkoročna zadolžitev v tem letu, naslednja je predvidena čez mesec dni.

Zakladne menice so diskontirani vrednostni papirji: vlagatelji ob izdaji vplačajo diskontirani znesek, izdajatelj pa ob zapadlosti izplača njihov nominalni znesek. Njihovi imetniki so lahko tako pravne kot fizične osebe.

Slovenija bo letos za odplačilo dolga predvidoma namenila 785 milijonov evrov. Ta številka se je še pred petimi leti gibala nad milijardo evrov, za znižanje pa je zaslužno prestrukturiranje javnega dolga, ki ga je v tem času izvajal direktorat za zakladništvo, ki deluje v sklopu ministrstva za finance.

Slovenija je sicer v obdobju od leta 2015 do leta 2018 javni dolg znižala za 12,5 odstotne točke BDP-ja, kar je najhitreje med vsemi članicami evroobmočja. Po zadnjih izračunih statističnega urada ga je bilo konec lanskega decembra za 32,23 milijarde evrov oz. 70,1 odstotka BDP-ja. Do konca leta 2019 naj bi se zmanjšal na 31,91 milijarde evrov oz. 65,4 odstotka BDP-ja, do leta 2022 pa na približno 55 odstotkov BDP-ja, napovedujejo na finančnem ministrstvu.