Potem ko je Slovenija v letu 2017 ustvarila minimalnih pet milijonov evrov oz. 0,01 odstotka BDP-ja presežka, ga je občutno povečala. "Tako visok presežek smo izmerili prvič, odkar spremljamo podatke, torej od leta 1995," je povedala Nina Stražišar z državnega statističnega urada.

Rast izdatkov države se je lani sicer okrepila, vendar je bila še vedno nižja od rasti prihodkov. Medtem ko so se izdatki v primerjavi z letom 2017 povečali za 4,7 odstotka (leta 2017 za 1,5 odstotka), so se prihodki za 6,3 odstotka. Rast prihodkov je odraz dobrega stanja slovenskega gospodarstva.

Več pobranih davkov

Zaradi ugodnih razmer na trgu dela in gospodarske rasti je država lani samo od davkov pobrala 649 milijonov evrov več kot predlani. Rast prihodkov od DDV-ja je bila 8,1-odstotna, rast prihodkov od davkov od dohodkov in premoženja pa 10,2-odstotna. Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se povečali za sedem odstotkov. Zaradi dobrega poslovanja podjetij, v katerih ima država lastniške deleže, so se za skoraj 21 odstotkov povečali tudi nedavčni prihodki iz udeležbe pri dobičku.

Večje trošenje države

Trošenje države se je v letu 2018 še okrepilo, k čemur po besedah Stražišarjeve še vedno največ prispevajo izdatki za socialna nadomestila in podpore (za 3,5 odstotka) ter za zaposlene (za 4,4 odstotka).

Za sedem odstotkov se je okrepila rast izdatkov za vmesno potrošnjo, občutno rast pa so statistiki zaznali pri izdatkih za bruto investicije v osnovna sredstva (za 24,9 odstotka) in subvencije (8,6 odstotka). To posredno kaže tudi na večji zagon pri črpanju evropskih sredstev v drugem polletju, je povedala Stražišarjeva.

Manjši izdatki za plačilo obresti

Po drugi strani je država lani zmanjšala izdatke za plačilo obresti, namreč za 15 odstotkov. To ji je uspelo na račun refinanciranja zapadlega dolga z novimi obveznicami z nižjimi obrestnimi merami in odkupom dela obveznic v ameriških dolarjih. Če izdatkov za obresti ne bi upoštevali, bi bila rast izdatkov države lani šestodstotna, presežek pa bi znašal 1,2 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP-ja, so izračunali statistiki.

Finančno ministrstvo načrtuje, da se bo letos javnofinančni presežek še povečal

Država je v letu 2018 najbolje poslovala na centralni ravni, ki je ustvarila presežek prvič do zdaj, znašal pa je 358 milijonov evrov. Skladi socialne varnosti, ki so imeli presežek že leta 2017, so lansko leto končali z minimalnim presežkom v znesku osem milijonov evrov, občine pa so prvič po letu 2014 poslovale s primanjkljajem v skupni vrednosti 63 milijonov evrov.

Za letos na finančnem ministrstvu načrtujejo, da se bo javnofinančni presežek še nekoliko povečal, namreč na 0,8 odstotka BDP-ja.

Storitve so se v enem letu podražile v povprečju za 3,2 odstotka

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se marca na letni ravni zvišale za 1,6 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,7 odstotka. Storitve so se v enem letu podražile v povprečju za 3,2 odstotka, blago pa za 0,9 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se v enem letu zvišale za 1,4 odstotka oz. 1,3 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,4 odstotka.

Višje cene blaga in storitev iz skupine električna energija, plin in druga goriva so k letni inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke.

K letni inflaciji je sicer največ prispevala podražitev toplotne energije, in sicer za 18,9 odstotka. Po 0,2 odstotne točke so k inflaciji prispevale še višje cene počitniških paketov (dražje za sedem odstotkov) ter oblačil in obutve (dražje za 2,1 odstotka).

V marcu višje cene oblačil, obutve in naftnih derivatov

Cene oblačil in obutve so bile marca v povprečju za devet odstotkov višje kot februarja in so k mesečni inflaciji prispevale 0,6 odstotne točke. Za 0,2 odstotne točke so inflacijo zvišali dražji naftni derivati; tekoče gorivo za 3,6 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 3,2 odstotka.

Po 0,1 odstotne točke so prispevale višje cene zdravstvenega zavarovanja (dražje za 4,8 odstotka), višje cene oskrbe z vodo in raznih storitev v povezavi s stanovanjem (za 2,7 odstotka) ter višje cene v skupini zdravstvo (za 1,9 odstotka).

Mesečno inflacijo so za 0,2 odstotne točke znižale nižje cene počitniških paketov; ti so se pocenili za 7,9 odstotka.

Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila marca 1,6-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več kot marca lani. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,9-odstotna, v istem obdobju prejšnjega leta pa 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,7 odstotka.

Storitve so se v letu dni podražile za 2,8 odstotka, blago pa za 0,9 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 1,4 odstotka oz. 0,6 odstotka, cene trajnega blaga pa so se za 1,4 odstotka znižale.