Kot so pojasnili na državnem odvetništvu, so odločitev, da se Slovenija ne bo pritožila, na kmetijskem ministrstvu sprejeli po preučitvi septembrske sodbe sodišča EU-ja.

Državno odvetništvo je na vprašanje o razlogih za to, da se Slovenija ne bo pritožila, navedlo, da so za pojasnila o tem pristojni na ministrstvu za kmetijstvo.

Kmetijski minister Jože Podgoršek je na virtualni novinarski konferenci ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU-ja dejal, da se ministrstvo ukvarja z vprašanjem, kako pomagati sektorju terana, pri čemer je možnosti več, tudi več let stara pobuda, ki vključuje sodelovanje z italijansko stranjo. Iščejo načine, kako dodatno pomagati pri promociji in prodaji terana, sama pritožba ni tako vitalnega pomena, je dejal.

Pri presoji, ali se pritožiti na odločitev sodišča EU-ja, so po njegovih besedah iskali odgovor na tri ključna vprašanja: kolikšna je verjetnost uspeha pritožbe, kaj s tem pridobijo Slovenija in slovenski vinarji ter s katerimi ukrepi še lahko pomagajo teranu.

Različni odzivi na odločitev državnega pravobranilstva

V konzorciju kraških pridelovalcev terana podpirajo odločitev državnega odvetništva, da se Slovenija ne bo pritožila na odločitev Splošnega sodišča EU-ja je dejal njegov predsednik Boris Lisjak, saj so v konzorciju že kmalu po septembrski zavrnitvi tožbe Slovenije glede terana, oblikovali stališče, da pritožba ni smiselna.

"Kljub vsemu smo namreč dosegli svoje: zaščitili smo blagovno znamko terana, tako da nobeno drugo vino ne more priti na slovenski trg kot vino, pridelano na Krasu iz trte sorte refošk," je poudaril.

"Teran je namreč zaščiten, ostalo pa je politična odločitev. Če bi velike vinske dežele, kot so Francija, Italija ali Španija, zaščitile svoje vino, kot smo mi teran, sem prepričan, da si nihče ne bi upal oporekati," je še dejal.

Tatjana Košmerl z ljubljanske biotehniške fakultete pa meni, da bi morala Slovenija vztrajati pri dokazovanju dvojnih meril Evropske komisije.

Dejan Židan, ki je v času vložitve tožbe vodil kmetijsko ministrstvo, da ne pozna strokovnih osnov za takšno odločitev. "Dejstvo je, da smo tožbo proti Evropski komisiji vložili zato, ker je bilo tudi strokovno stališče takšno, da imamo možnosti za zmago," je dejal Židan.

Teran bo lahko omenjen na etiketah hrvaških vin

Splošno sodišče EU-ja je 9. septembra v Luksemburgu zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, v skladu s katero je ime teran pod določenimi pogoji lahko navedeno kot sorta vinske trte na etiketi hrvaških vin. Sodišče je tako potrdilo izjemo za Hrvaško, na samo zaščito slovenskega terana v EU-ju pa sodba ne vpliva. Na sodbe Splošnega sodišča EU-ja je mogoča pritožba na Sodišče EU-ja.