. Oceno za kratkoročni dolg pa je zvišala z A-2 na A-1.

Višja bonitetna ocena za Slovenijo pomeni nižje tveganje države in s tem lažji dostop do finančnih trgov ter lažje zadolževanje, se je na znižanje odzval finančni minister Dušan Mramor. "To je za Slovenijo izjemen dosežek in sem ga izjemno vesel," je v Luxembourgu izjavil Mramor.

Gospodarska rast in nadaljnja pričakovanja, da bo gospodarska rast višja predvsem zaradi domačega povpraševanja, ki se krepi, sta bila tista, ki sta po Mramorjevem mnenju pretehtala, da je Standard & Poor's izboljšal oceno Slovenije.

Prvi je oceno zvišal Moody's
Kot prva izmed trojice največjih bonitetnih agencij je oceno tveganja slovenskega dolga Slovenije januarja lani zvišal Moody's, z Ba1 na Baa3, pri čemer je določil stabilne obete. Za zvišanje se še niso odločili v Fitchu, pri katerem ima Slovenija bonitetno oceno BBB+, a so obeti pozitivni. Fitch je pred kratkim na primer zvišal bonitetne ocene NLB-ja, NKBM-ja in Abanke.

Standard & Poor's je nazadnje bonitetno oceno Slovenije revidiral decembra lani, ko jo je ohranil nespremenjeno. V lanski junijski reviziji pa je obete popravil s stabilnih v pozitivne, kar je bila prva napoved, da bi se lahko obetalo izboljšanje.

S&P je bonitetno oceno Slovenije v času krize v evrskem območju znižal štirikrat. Prvič jo je oklestil oktobra 2011, zadnjič pa februarja 2013. V tem času je padla z AA na A-.