Tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj že nekaj časa opozarja, da se zaradi krize Slovenija v zadnjih letih od EU-povprečja oddaljuje, potem ko ga je več kot desetletje dohitevala.

Leta 2008 je Slovenija po kriteriju kupne moči dosegala 91 odstotkov povprečnega BDP-ja na prebivalca v EU-ju, a to je bilo pred izbruhom finančne in gospodarske krize ter po nekaj letih močne gospodarske konjunkture.

Med članicami EU-ja je povprečje po tem kriteriju presegalo enajst držav, pod njim pa jih je bilo 16. Najvišji BDP na prebivalca po kriteriju kupne moči je imel tudi lani Luksemburg. Povprečje območja evra je bilo pri 108 odstotkih povprečje celotne Unije.

BDP letos nižji ...
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je medtem še znižal napoved o gibanju BDP-ja. Letos se bo tako skrčil za 2,4 odstotka, napovedujejo. To je pol odstotne točke slabše od marčne napovedi. V Umarju razliko pripisujejo dodatnemu poslabšanju razmer v Sloveniji in celotnem evrskem območju.

Poslabšanje napovedi pa je po mnenju Umarja tudi posledica sprejetih dodatnih ukrepov slovenske vlade za stabilizacijo gospodarskih razmer. Ti bodo po besedah direktorja urada Boštjana Vasleta v prihodnjih mesecih negativno vplivali na gospodarsko aktivnost. Na večji upad bo letos vplival predvsem večji padec investicij, ki izhaja iz nižjih načrtovanih investicij države.

... prihodnje leto tudi
BDP pa naj bi se znižal tudi v letu 2014, in sicer za 0,2 odstotka. Kot ključno tveganje izpostavljajo odstopanja v časovnem poteku postopne ureditve razmer v bančnem sistemu, izvedbe napovedanih ukrepov za stabilizacijo gospodarskih razmer in s tem povezanega nadaljevanja konsolidacije javnih financ. Negotovost vnaša tudi verjetnost, da bodo dejanski finančni učinki napovedanih ukrepov manjši od tistih, ki jih predvideva vlada, kar bo zahtevalo dodatne ukrepe in imelo posledično večje kratkoročne posledice. Dodatno poslabšanje razmer pa bi sledilo tudi, če bi bila rast v mednarodnem okolju nižja od trenutnih pričakovanj.

Slabše so napovedi tudi glede večine ključnih kazalnikov trga dela. "Pričakujemo večje zmanjšanje števila delovno aktivnih, predvsem zaradi večjega prehoda neposredno iz aktivnosti v neaktivnost na začetku letošnjega leta kot posledice upokojevanj po sprejetju pokojninske reforme. Na manjše povečanje števila registriranih brezposelnih pa bo vplivalo tudi večje vključevanje brezposelnih v programe aktivne politike zaposlovanja," je dejal Vasle.