Poslovanje bank namreč še naprej bremenijo naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij, ki so tudi povzročile izgube. Problematika se v primerjavi z lanskim devetmesečjem še zaostruje, neto oslabitve in rezervacije pa so bile s 732,4 milijona evrov za 20,2 odstotka višje kot v devetih mesecih lani.
Izguba pred obdavčitvijo je sicer v prvih devetih mesecih dosegla 75,8 milijona evrov, potem ko so banke v istem obdobju lani poročale o 107,2 milijona evrov izgube pred davki. Izguba pred obdavčitvijo se je tako v medletni primerjavi znižala za 29 odstotkov, je razvidno iz mesečnega poročila Banke Slovenije o poslovanju bank.
Banke povečale prihodke
So pa banke v prvih devetih mesecih poročale o bruto prihodkih. Ti so znašali 1,2 milijarde evrov, kar je za 13,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Čiste obresti so bile s 695,2 milijona evrov za 10,3 odstotka nižje kot pred letom dni, neobrestni prihodki pa so bili s 505,8 milijona evrov za 76,6 odstotka višji kot v devetih mesecih lani.
Še naprej pa se zmanjšuje obseg posojil. Nebančnemu sektorju je bilo septembra na medletni ravni danih za 5,5 odstotka manj posojil, pri čemer se je obseg posojil gospodarstvu skrčil za osem odstotkov, obseg posojil gospodinjstvom pa za 1,8 odstotka. Po drugi strani so banke za 34,1 odstotka povečale posojanje državi, kar je najverjetneje posledica nakupa državnih zakladnih menic v tem letu.
Vse več slabih posojil
V devetih mesecih letos se je bilančna vsota bank znižala za skoraj 1,9 milijarde evrov oziroma 5,2 odstotka na 46,9 milijarde evrov. Veča se tudi obseg slabih terjatev. Teh je že za 7,71 odstotka vseh terjatev, kar je 1,51 odstotne točke več kot konec lanskega leta.
Terjatve z zamudami nad 90 dni so konec septembra predstavljale 14,2 odstotka vseh terjatev, kar je za tri odstotne točke več kot konec decembra lani. Povprečno število dni zamude pri zamudnikih je bilo septembra pri 490,5 dneva, kar je 109 dni več kot decembra lani.