"V tretjem četrtletju smo zaznali umirjanje gospodarske dejavnosti," so pričakovanja pred današnjo objavo potrdili na statističnem uradu. Poleg upočasnjevanja, ki so ga statistiki zaznali že prej, je slovensko gospodarstvo v poletnem trimesečju doživelo tudi šok zaradi posledic avgustovske ujme na podjetja v delu države.

V drugem trimesečju je bila namreč realna rast BDP-ja po popravljenih podatkih 1,6-odstotna (prva ocena je govorila o 1,4-odstotni rasti), po desezoniranih podatkih pa se je BDP v pomladnem četrtletju okrepil za 1,7 odstotka (prva ocena je bila 1,6 odstotka). Na četrtletni ravni je BDP v drugem trimesečju medtem narasel za 1,0 odstotka.

Rast gospodarske dejavnosti pa je v tretjem trimesečju vseeno nekoliko višja kot v prvih treh mesecih tega leta in ob koncu 2022.

Podobno kot v prejšnjem četrtletju so statistiki tudi v obdobju od julija do septembra zaznali upad pri blagovni menjavi s tujino, je bil pa medletni padec bistveno bolj poudarjen.

Uvoz se je v primerjavi s primerljivim obdobjem lani zmanjšal za 12,1 odstotka, izvoz pa za 9,2 odstotka. A kljub temu je zunanjetrgovinski presežek v tekočih cenah znašal nekaj več kot 1,14 milijarde evrov in tako deloval spodbujevalno ter k rasti obsega BDP-ja prispeval 2,4 odstotne točke.

Manjša domača poraba

Domača poraba je nazadovala za 1,4 odstotka, kar pa je bil precej manjši padec kot v prvih dveh trimesečjih, ko je dosegel okoli tri odstotke.

Končna poraba je predvsem zaradi 2,8-odstotne rasti porabe države zrasla za 0,2 odstotka, pri čemer je poraba gospodinjstev nazadovala za 0,8 odstotka, kar je najslabši rezultat po tretjem četrtletju lani.

Bruto naložbe so se medletno zmanjšale za 6,1 odstotka, kar je prav tako bistveno nižji medletni padec kot v prvih dveh trimesečjih. V prvem so namreč nazadovale za 16,9 odstotka, v drugem pa za 15,0 odstotka.

K upadu je po pojasnilih statistikov vnovič znatno prispevalo zmanjšanje zalog, saj je njihovo zmanjšanje rast BDP-ja oklestilo za 3,2 odstotne točke. V prvih dveh četrtletjih je bil ta negativni učinek celo pri okoli šestih odstotnih točkah.

Medtem so se bruto naložbe v osnovna sredstva okrepile za 8,3 odstotka, s čimer se nadaljujejo letošnji ugodni trendi na tem področju. Največji vpliv so imele naložbe v gradbene objekte.

Umar: Velika negotovost ostaja

Kot so v odzivu zapisali v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je bila potrošnja gospodinjstev po rasti v prvi polovici leta v tretjem četrtletju medletno manjša. Medletna rast investicijske dejavnosti je medtem tudi v tretjem četrtletju ostala razmeroma visoka, spodbujale pa so jo predvsem investicije v gradbene objekte.

Mednarodna menjava je v tretjem četrtletju upadla, izraziteje blagovna, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih pa je po rasti v prvi polovici leta medletno ostala nespremenjena.

Državna potrošnja se je po medletnem znižanju v prvem četrtletju, na kar je vplivala nižja poraba v povezavi z občutno manjšimi obsegom covidnih ukrepov, povečala drugo četrtletje zapored.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu, ki se je poslabševalo od začetka leta do julija, se je v zadnjih mesecih malo izboljšalo in je bilo oktobra na ravni povprečja tretjega četrtletja. Pri tem je razpoloženje v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih ostalo zelo nizko, vendar se ne poslabšuje več, so navedli.

"Negotovost, povezana z umirjanjem gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah, zlasti v Nemčiji, sicer ostaja velika, predvsem za prihodnje leto. Slovenski izvozni sektor pa se poleg šibkejšega povpraševanja sooča tudi s poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, zaradi česar bi bila izvozna aktivnost lahko še bolj prizadeta," so zapisali.

Prav tako bi lahko po njihovih navedbah dlje časa ostala povišana inflacija, zlasti v storitvenem delu, kjer se v nekaterih dejavnostih soočajo z okrepljenim povpraševanjem in stroškovnimi pritiski.

"Ocenjujemo, da so trenutna gibanja mednarodne menjave šibkejša, v domačem delu gospodarstva pa je rast nekoliko višja od pričakovanj, zlasti v gradbeništvu in v državni potrošnji. Predpostavke mednarodnega okolja na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij pa ne odstopajo bistveno od predpostavk jesenske napovedi gospodarskih gibanj," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Upočasnjevanje gospodarske aktivnosti

Gospodarska aktivnost v Sloveniji se po ugotovitvah Banke Slovenije in skladno z napovedmi upočasnjuje. Nižja aktivnost v tretjem četrtletju je posledica ohlajanja izvoznega in domačega povpraševanja, ki vse bolj omejuje poslovanje podjetij in poslabšuje kratkoročne gospodarske obete. Aktualni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere, so navedli.

Na medletno rast BDP-ja sta v tretjem četrtletju spodbudno delovala zlasti investicijska aktivnost, po prvih ocenah predvsem države, in še naprej pozitiven prispevek zunanjetrgovinskega presežka. Ta je ob močnem medletnem upadu mednarodne menjave posledica relativno močnejšega zmanjšanja uvoza glede na izvoz, so povzeli.

V primerjavi z enakim četrtletjem lani se je izvoz znižal za 9,2 odstotka, uvoz pa za več kot 12 odstotkov. Padec slednjega je v precejšni meri posledica manjše končne potrošnje gospodinjstev, ki se kaže v nižji aktivnosti v trgovini in storitvah.

Mesečni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi v preostanku leta, so dodali v Banki Slovenije. Predelovalne dejavnosti se soočajo z vse večjim upadom izvoznih naročil, medtem ko na nadaljnje ohlajanje domačega povpraševanja kaže umirjanje prodaje v trgovini in storitvah. Kot velik omejitveni dejavnik pa podjetja navajajo pomanjkanje delovne sile.

Z vidika domačega povpraševanja in gospodarskih obetov pa ostajajo spodbudne razmere na trgu dela in investicijska aktivnost. Slednjo na visokih ravneh ohranjajo naložbe države, podprte tudi s koriščenjem sredstev iz iztekajočega se večletnega finančnega obdobja EU-ja, so še zapisali v Banki Slovenije.