Prav tako bi po Renarjevem mnenju SCT-jev stečaj čutile tudi banke, na daljši rok pa tudi visokokvalificirani tehnični kadri. Slovenski gradbeni trg sicer še naprej tone. "S 3,5 milijarde evrov vrednosti trga v letu 2008 bomo letos, če se bodo izjemno slabi trendi iz prvega kvartala letošnjega leta nadaljevali, padli realno celo pod polovico te vrednosti," je opozoril Renar.

Na tako visok padec po njegovih besedah tudi največji pesimisti niso računali, prav tako tolikšnega upada ob popolni odsotnosti ukrepanja države niso zaznali nikjer drugje v Evropi. "Spodbujanje investicij v gradbeništvu kot najbolj klasični protikrizni ukrep iz nabora takih ukrepov držav v krizi v Sloveniji ni bil aktiviran," je pojasnil Renar.

Na panogo bi lahko še dodatno negativno vplival stečaj podjetja SCT, ki mu je v letu 2010, ko je njegov obseg poslovanja že opešal, pripadalo okoli 10 odstotkov slovenskega trga, leto prej pa je bil še na približno 15 odstotkih.

Na obseg samega trga stečaj, ki je po umiku Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) iz reševanja SCT-ja najverjetnejši izid, sicer ne bo vplival. "Razen pri poslih, ki jih je pridobil v tujini in jih verjetno ne bodo realizirala slovenska podjetja. Ta del dodane vrednosti bo za Slovenijo izgubljen," je dejal Renar.

Bo pa imel stečaj gradbenega podjetja stranske učinke. "Na krajši rok bo sledilo zapiranje podizvajalskih in dobaviteljskih podjetij, ki so bila do SCT-ja izpostavljena z večjimi deleži njihovih terjatev. Posledice bodo nosile tudi banke, saj se bodo poleg neplačanih dolgov unovčevale tudi različne bančne garancije, ki jih je izdalo podjetje," je pojasnil sogovornik.

Neugodni učinki se bodo prenašali tudi na podjetja, ki so bila nižje v verigah dobaviteljev, čutili pa jih bodo tudi visokokvalificirani tehnični kadri, kar bo zmanjševalo zanimanje za te poklice v Sloveniji.

"Posledice bodo zato še bolj neugodne na daljši rok, saj Slovenija ne bo v stanju v večji meri unovčiti pozitivnih učinkov tehnične, kadrovske in izvedbene usposobljenosti slovenskih gradbenih podjetij, ki so jo ta dosegla v času visoke konjunkture," je opozoril Renar. Novi investicijski ciklus, ki se bo zanesljivo v prihodnosti spet pojavil, bomo tako dočakali močno oslabljeni.

Ob tem direktor panožne zbornice gradbeništva ponovno opozarja, da ima na obseg trga gradbeništva daleč največji vpliv država, in to ne le neposredno s svojimi projekti, temveč tudi s privabljanjem domačih in tujih investitorjev. "V zadnjih letih pa je država drastično znižala svoje investicije in ji ob tem ni uspelo zadržati interesa zasebnega kapitala za investiranje v Sloveniji. Ta je upadel v podobni meri, kot so državne investicije," je še dodal Renar.

Stečaj se je kot najverjetnejša usoda SCT-ja izkazal v torek, ko je upravni odbor CPL-ja zavrnil predlog, po katerem bi vstopil v lastništvo SCT-ja. Ta je v svojih najboljših časih zaposloval več kot 11.000 delavcev in jih imel še skoraj toliko na pogodbi, dodatno pa je imel še več 10.000 kooperantov.