"Ta potrošnik kompulzivno kupuje stvari, ki jih ne rabi, z denarjem, ki ga še ni zaslužil," pravi specialist klinične psihologije Aleksander Zadel, ki Slovence opisuje kot topshop potrošnike.

"Hlepimo po trenutnem zadovoljstvu, želimo si takoj in sedaj doživeti tisto ugodje, ki ga daje nakupna odločitev, ki ga daje tisti trenutek na blagajni, ko osvojiš neko materialno stvar, ki si si jo želel. V resnici pa daje trajno notranje zadovoljstvo zgolj tisto, kar pridobimo s svojim dolgotrajnim vedenjem. Ko vidimo rezultat, ko se res potrudimo z vsemi svojimi močmi." Aleksander Zadel je prepričan, da velika možnost izbire ljudi ne osrečuje. Pa to drži? Če bi vprašali naključne mimoidoče na ulici, bi bili odgovori najbrž zelo raznoliki, podobno tudi na vprašanje, ali s potrošniškega vidika danes živimo bolje kot pred dobrega četrt stoletja.

Dame bi se za današnjo ceno striženja leta 1991 frizirale vse leto
Statistika je eno tistih področij, ki lahko hitro spravi v slabo voljo, sploh takrat, ko meri podražitve ali pa analiziranega ne postavi v več kontekstov. Primerjava cene kave danes in leta 1991 pokaže, da bi si za ceno ene skodelice kave leta 2016 lahko v osamosvojitvenem letu privoščili kar 29-ih skodelic. Občutno so se v zadnjih desetletjih podražili tudi frizerski saloni: za ceno striženja dolgih ženskih las pred šestimi leti bi se lahko dame leta 1991 frizirale vse leto in to kar dvakrat mesečno. Vrednost današnje vozovnice za mestni avtobus bi pred 26 leti zadostovala za 24 voženj, za ceno enega izvoda časopisa bi lahko leta 91 prebrali tako rekoč ves dnevni tisk, dražja sta tudi kilogram belega kruha in mlečne čokolade.

Povprečna plača leta 1991 je znašala 43 evrov
Kot poudarja generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije Genovefa Ružić, so plače od leta 1991 zrasle bistveno bolj kot cene. Z današnjo povprečno mesečno neto plačo, ki znaša dobrih tisoč evrov, si lahko tako privoščimo bistveno več kot leta 1991: le vstopnice za kino so ena izmed stvari, ki so se podražile bolj, kot so se zvišali povprečni dohodki. Z današnjo plačo si namreč lahko privoščimo manj vstopnic za obisk kina kot pred 26 leti. Sicer pa podatki statističnega urada kažejo, da smo s povprečno mesečno neto plačo leta 2016 lahko kupili denimo dva pralna stroja, leta 1991 pa enega, leta 2016 smo lahko kupili dobro tono in pol krompirja, leta 1991 polovico manj. Bistveno se je skrajšal tudi čas, v katerem denimo s povprečno plačo zaslužimo za nakup novega, najbolje prodajanega avtomobila v Sloveniji: leta 1991 smo tako morali za novega clia delati 3.702 uri, lani 1.915.

Trgovski centri kot gobe po dežju
Prva stvar, ki jo danes opazimo v marsikaterem slovenskem mestu, je kopica nakupovalnih centrov. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) je V Sloveniji 5,6 milijona kvadratnih metrov prodajnih površin. Za primerjavo: površin šol in vrtcev je nekaj manj kot štiri milijone kvadratnih metrov, medtem ko je površin bolnišnic nekaj več kot 900 tisoč kvadratnih metrov. Največ prodajnih površin je sicer po podatkih Geodetske uprave v Ljubljani, Mariboru in Celju; v prestolnici skoraj 3 metre in pol na prebivalca. Podžupan Ljubljane in urbanist Janez Koželj na vprašanje, koliko trgovskih centrov v Ljubljani še potrebujemo in koliko jih lahko preživi, pravi, da gre za stvar trga. "Jaz verjamem, da je ponudba že dodobra nasičena, kljub temu, da naj bi se zgradili še nekateri trgovski centri ali pa vsaj večji kompleksi, kot je novo središče v Šiški, ki je že v gradnji." In medtem, ko v večini mest nove trgovine rastejo kot gobe po dežju, obstajajo tudi izjeme. GURS namreč v registru za Občino Osilnica nima registriranih prodajnih površin, druga najmanjša pa ja občina Jezersko s 100 kvadratnimi metri prodajnih površin.

Hlepenje po hitrih rešitvah in še hitrejših zaslužkih
Aleksander Zadel poudarja, da nas hlepenje po trenutku sreče, ki naj bi ga doživeli, ko pridobimo neko materialno stvar, v čustvenem in tudi duhovnem smislu nujno pušča prazne. Kljub temu hlepimo po hitrih rešitvah in hitrih zaslužkih, kar je po Zadelovem mnenju tudi uspeh trenutno tako zelo aktualnih kriptovalut. "Večina odrasle generacije je zrasla z zavedanjem, da je za neke vrste uspešno življenje potrebno veliko in dobro delati. Potem pa smo okoli nas videli ljudi, ki so uspeli s trgovino. V bistvu so se postavili v eno točko proizvodnega in prodajnega procesa in brez velikega truda seveda vzeli zase eno dodano vrednost. In tukaj so se ljudem zasvetile oči. Kaj, če bi uspeli na tak način tudi mi?" Ob tem Zadel izpostavlja tudi piramidalne sheme v preteklosti in priložnosti, ki naj bi jih nudili bitcoin in druge kriptovalute. "Tisto, kar me skrbi, je, da bo, še preden bo veliko boljše, še slabše. To pomeni, da bo ta praznina, ki nastane ob kompulzivnem nakupovanju v bistvu povzročila težave, ki jih ima zahodni svet sam s sabo. To pomeni globok občutek apatije, depresije, brezvoljnosti, ki se lahko spremeni tudi v jezo, celo v samodestruktivnost."

O potrošništvu nekoč in danes, o cenah, navadah, varovanju potrošnikovih pravic, in o tem, ali si povprečen potrošnik lahko privošči več ali manj kot nekoč bodo govorili v oddaji Koda v torek, 26. decembra 2017, ob 17:20 na 1. programu Televizije Slovenije.