Sejnine članov nadzornih svetov je že leta 2007 poskušala omejiti vlada Janeza Janše, a so se družbe, kot je dejal nekdanji premier, priporočil držale kakšen mesec, potem pa je bilo vse po starem. Vprašanje, zakaj vlada ni ukrepala z odpoklicem nadzornikov, ostaja.

Med gospodarsko krizo in ob vse večjem ogorčenju javnosti nad visokimi zneski je v kislo jabolko ugriznila Pahorjeva vlada, ki je na seji prejšnji teden sprejela sklep, s katerim nadzornikom v družbah v državni lasti in javnih zavodih priporoča, naj sejnine znižajo za polovico in naj se med trajanjem sklepa do konca 2010 odpovedo nagradam. Priporočila veljajo tudi za družbe, kjer je država s povezanimi družbami večinski lastnik, in tam, kjer nima večinskega deleža. Če nadzorniki ne bodo upoštevali priporočil, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik zagrozil celo z njihovo zamenjavo.

Sejinine naj bi po novem znašale:
- velike družbe (čisti prihodki od prodaje nad 29,2 mio. evrov in vrednost aktive nad 14,6 mio. evrov): 275 oziroma 375,5 evra za predsednika nadzornega sveta
- še večje družbe (vrednost aktive nad 40 mio. evrov): 330 oziroma 429 za predsednika nadzornega sveta
- največje družbe (čisti prihodki nad 250 milijonov evrov in vrednost aktive nad 800 milijonov evrov): 495 oziroma 643,5 evra.

Slovenska zakonodaja je na področju izplačevanja nagrad upravi in nadzornemu svetu precej nenavadna, saj predlog razdelitve dobička pripravi uprava in ga predloži v potrditev nadzornemu svetu, v tem predlogu pa je opredeljena tudi višina nagrad nadzornikom. Ti pa določijo višino nagrade upravi. Pred spremembo zakona je letno poročilo potrjevala skupščina delničarjev, danes pa gre po mnenju mnogih pri tem za konflikt interesov.

"Udeležba nadzornega sveta pri dobičku je sporna"
Borut Jamnik, zdaj začasni predsednik uprave Kapitalske družbe, sicer pa predsednik Združenja članov nadzornih svetov, je za MMC dejal, da je funkcija nadzornika v Sloveniji dokaj neprimerljiva s funkcijo v tujini, kjer je uveljavljen pretežno enotirni sistem upravljanja. Tudi finančno smo povsem neprimerljivi. Inštitut nadzornega sveta je po njegovem mnenju na zakonodajnem področju dobro opredeljen, a je treba to udejaniti še v praksi.

"Glede nagrajevanja nadzornikov iz dobička prehajamo na uveljavljene prakse v tujini in priporočil EU-ja in s tem zmanjševanje konflikta interesov. Nadzorni sveti potrjujejo dobiček in ne smejo biti nagrajeni iz dobička. To ne sme biti razlog oziroma motiv za članstvo v nadzornem svetu," je dejal. Z njim se strinja tudi ekonomist Jože P. Damijan, ki se mu zdi udeležba nadzornega sveta pri dobičku sporna.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si