Sklad za nasledstvo je marca lani v skladu z zakonom o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ališić zavrnil verifikacijo devizne vloge tožnika, ker je vsa sredstva s svoje devizne vloge prenesel na svoj posebni privatizacijski račun pri agenciji za privatizacijo v Federaciji BiH.

Upravno sodišče je aprila letos razsodilo, da je bila odločitev sklada pravilna in utemeljena v zakonu, prav tako se je strinjalo tudi z razlogi, s katerimi je sklad utemeljil odločitev. Pri tem je kot nesporno potrdilo ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnikova devizna vloga na podlagi predpisov BiH-a prenesena na poseben račun za namene posebne uporabe, pri čemer iz teh predpisov ne izhaja, da bi s takšnim prenosom prišlo zgolj do subsidiarne odgovornosti BiH-a za poplačilo terjatve. S tem prenosom je prenehala terjatev tožnika do Glavne podružnice LB Sarajevo za njegovo staro devizno vlogo, zato je izključena tudi obveznost Ljubljanske banke, katere izpolnitev je za namen izvršitve sodbe v zadevi Ališić s sprejemom zakona prevzela Slovenija, piše na spletni strani sklada.

Upravno sodišče je v svoji odločitvi glede na sodbo v zadevi Ališić hkrati zaključilo, da se položaj pritožnikov Ališić in Sadžak v bistvenem razlikuje od položaja tožnika v predmetni zadevi, saj navedena pritožnika v nasprotju s tožnikom v privatizacijskem procesu v BiH-u nista uporabila svojih starih deviznih vlog.

Prenos vloge in prenehanje terjatve
Ugotovilo je tudi, da tej zakonski določbi ni mogoče očitati neskladja s sodbo v zadevi Ališić, saj je po prenosu devizne vloge tožnika na posebni privatizacijski račun prenehala njegova terjatev do Glavne podružnice LB Sarajevo.

Sodba je pravnomočna. Tožnik se sicer v okviru izrednih pravnih sredstev lahko v 30 dneh obrne na vrhovno sodišče za revizijo sodbe. Sodišče pa mora najprej odločati o dopustnosti primera. V okviru izrednih pravnih sredstev se lahko obrne tudi na ustavno sodišče.

Zoper sodbe, izdane v upravnem sporu na prvi stopnji, bi bila sicer dovoljena pritožba le, če bi sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil sklad za nasledstvo, ter bi na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, so pojasnili na skladu.

Vloženih okoli 950 tožb
To je prva pravnomočna sodba upravnega sodišča na eno od okoli 950 tožb, ki so jih vložili nekdanji varčevalci Ljubljanske banke v Zagrebu oz. v Sarajevu, katerim je sklad za nasledstvo zavrnil zahtevo za verifikacijo oziroma odločil, da do izplačila stare devizne vloge niso upravičeni.

Po podatkih sklada je med njimi samo 15 tožb nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB-ja. Iz procesnih razlogov je sodišče že zavrglo 420 tožb nekdanjih varčevalcev LB Sarajevo, 313 tožb varčevalcev te podružnice pa je na sodišču v postopku vsebinskega odločanja, so pojasnili na skladu.

Direktorica sklada Metka Prevc je ob tem povedala, da gre med tožbami varčevalcev iz BiH-a v večini primerov za tiste, ki so svoje devizne vloge prenesli na račune v okviru privatizacije v BiH-u in zato po slovenskem zakonu niso upravičeni do povračila. Po prvi pravnomočni sodbi upravnega sodišča, ki je pritrdilo skladu, tako osebno meni, da ne bi smelo priti do preobrata, saj je zakon o izvrševanju sodbe Ališič jasen.

Slovenska shema poplačil
Del varčevalcev podružnice LB Sarajevo je skladno z zakonodajo BiH-a v 90. letih prejšnjega stoletja svoje devizne vloge prenesel na enotne privatizacijske račune v BiH-u. Ker jih zaradi razmer v BiH-u v postopkih privatizacije vsi niso mogli izkoristiti, sedaj želijo, da bi bili vključeni v slovensko shemo poplačil. Zakon, ki ga je Slovenija sprejela za uveljavitev sodbe Ališić, tega ne predvideva, saj je obveznost izplačila skladno z zakonodajo BiH-a iz podružnice prešla na Federacijo BiH in zato za njihovo izplačilo ni odgovoren LB oziroma posledično Slovenija.

Sklad za nasledstvo je sicer na svoji spletni strani tudi sporočil, da je ustavno sodišče marca iz procesnih razlogov zavrglo tri zadeve, ki so se nanašale na presojo zakona o načinu izvršitve sodbe ESČP v zadevi Ališić, ter eno pobudo za presojo ustavnosti zakona, ki jo je vložila zastopnica varčevalcev.

Izplačanih slabih 260 milijonov evrov
Rok za vlaganje zahtev za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog varčevalcev LB-ja v Zagrebu in Sarajevu se je po dobrih dveh letih iztekel 31. decembra lani. Po zadnjih podatkih je sklad do konca letošnjega aprila odločil v okoli 32.660 zadevah ter izplačal 259,60 milijona evrov.

Svet Evrope je marca uradno zaključil nadzor nad izvrševanjem sodbe v zadevi Ališić iz leta 2014 v Sloveniji. S tem je bil primer za Slovenijo uspešno zaprt.