Odbor za gospodarstvo, v katerem imata SMC in SDS skupaj več kot polovico glasov, je zavrnil spremembo zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski javni lasti, s katero bi omejili plače vodilnih v teh podjetjih. Predlog spremembe t. i. Lahovnikovega zakona so pripravili poslanci Levice, ki pa niso prepričali preostalih navzočih.

Pred osmimi leti je bil pod takratnim gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom sprejet zakon, ki je plače menedžerjev v državnih in javnih podjetjih omejil na šestkratnik povprečne plače v podjetju. A ta ureditev po mnenju Levice ne deluje dobro, saj si po navedbah Mateja T. Vatovca menedžerji plače zvišujejo z različnimi računovodskimi triki, s čimer dosežejo prejemke, ki so tudi 15-krat višji od povprečne plače.

V Levici so zato predlagali, da se vodjem državnih podjetij višina plače omeji na petkratnik najnižje plače v podjetju. Drugače od veljavnega zakona bi ta omejitev veljala tudi za vodilne v Družbi za upravljanje terjatev bank ter za podjetja pod okriljem Slovenskega državnega holdinga.

Najvišja plača v podjetju bi bila vezana na najnižjo
"Če bi bila najnižja plača v podjetju 1.000 evrov bruto, bi direktor dobil 5.000 evrov in še variabilni del ter vse dodatke in bonitete," je Vatovec ponazoril predlog spremembe zakona, ki trenutno predvideva, da je najvišja plača v javnem podjetju vezana na šestkratnik povprečne plače. Z vezavo plač vodilnih na najnižjo plačo bi po njegovih besedah dosegli, da bi rasti najvišjih plač sledile tudi najnižje plače, česar veljavni zakon ne zagotavlja. Plače vodilnih bi bilo torej mogoče zvišati le v primeru, da bi se zvišale tudi najnižje plače.

SDS: To je socialistični ludizem
"Zgodbe o uravnilovkah smo končali pred 40 leti," je predlog komentiral Franc Breznik iz SDS-a in ga označil za socialistični ludizem. Sam je prepričan, da bo tudi za ustrezne plače najslabše plačanih poskrbel trg: "Trg bo poskrbel za to, da bodo dobri kadri dobro nagrajeni, tudi čistilke, sicer jih podjetje ne bo dobilo."

V odboru DZ-ja za gospodarstvo je 17 mest, od tega štiri zaseda SDS, sedem mest pa SMC, ki je predlog spremembe zakona o omejitvi plač direktorjev javnih podjetij zavrnil, ker meni, da je namen Levice pravzaprav zvišanje najnižjih plač in da bi se v tem primeru morali pogovarjati o zakonu o minimalni plači.

Predlaganih sprememb zakona ne podpira ne vlada ne državni svet, z večino so jih zavrnili tudi člani odbora. V skladu s poslovnikom DZ-ja je tako obravnava predloga novele zakona na matičnem delovnem telesu končana.