Trenutno veljavna uredba poteče 8. oktobra, ministrstvo za gospodarstvo pa je vladi predlagalo, da pred odločitvijo o prihodnji organiziranosti trga prouči učinke morebitne sprostitve trga naftnih derivatov. Zato ji je predlagalo, naj regulacijo cen z uredbo podaljša za štiri mesece.

Če se bo vlada odločila za nadaljevanje regulacije cen in s tem določanje cen goriv po obstoječem modelu (upoštevaje gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaja dolar-evro se nove cene izračunavajo na vsakih 14 dni), gospodarsko ministrstvo meni, da je potem nujno treba zvišati marže distributerjem, tudi zaradi odprave povračila trošarin za biogorivo.

"Zaradi dodajanja biogoriv, ki v splošnem nimajo enakih stroškov kot stroški naftnih derivatov, prihaja do sistematičnega odstopanja dejanskih oz. realiziranih marž od modelsko določenih marž. Višina dejanske marže jo odvisna od tega, za koliko je nabavna cena biogoriva višja od nabavne cene za naftne derivate," pojasnjujejo in dodajajo, da so nabavne cene za biogoriva višje tudi za več kot 30 odstotkov, zato so dejanske marže distributerjev nižje.

Trenutne marže so namreč nižje od reguliranih marž za več kot 20 odstotkov ob predpostavki petodstotnega obveznega deleža biogoriv in plačevanje trošarin na ta delež goriva, ugotavlja študija, ki so jo pripravili Igor Masten, Sašo Polanec in Aljoša Feldin.

"Menimo, da ob morebitni liberalizaciji zaradi mednarodno konkurenčnega okolja ne bi prišlo do znatnega povišanja cen naftnih derivatov. Potencialni dvig marž in s tem cen naftnih derivatov navzgor je namreč omejen zaradi več dejavnikov," poudarja ministrstvo za gospodarstvo.

Nizke marže pri gorivih
Marže distributerjev predstavljajo le okoli šestodstoten del v celotni strukturi cene naftnih derivatov, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene. Zato bi imel morebiten dvig marž po oceni ministrstva sorazmerno majhen vpliv na končno ceno posameznih naftnih derivatov.

Marže naših trgovcev so res med najnižjimi, niso pa dosti nižje od marž v Avstriji, sploh na področju bencina. Dvig marž in s tem približevanje tujim ravnem bo najverjetneje povzročila ekonomsko upravičenost vstopa novih diskonterskih ponudnikov, kar pomeni, da se bo konkurenca med ponudniki povečala. Zaradi tega se lahko sčasoma pričakuje postopen padec cen naftnih derivatov.

Poleg tega ministrstvo meni, da čezmernega dviga marž in s tem dviga cen naftnih derivatov zaradi majhnosti in izrazite tranzitne narave Slovenije ne gre pričakovati.

Ob liberalizaciji bo najverjetneje prišlo do različnih ravni cen po državi. Tako predvidevajo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence nižje.

Nadzor zaradi morebitnih kartelnih dogovorov
Ob morebitni sprostitvi trga bo sicer po mnenju ministrstva potreben okrepljen nadzor agencije za varstvo konkurence proti usklajenemu delovanju dveh največjih distributerjev (Petrol in OMV obvladujeta okoli 87 odstotkov trga), saj obstaja možnost, da bi ta dva ponudnika med seboj delovala usklajeno.