Vodja Magninega projekta v Sloveniji David Adam je ob tem dejal, da so pri Magni sicer računali na to, da bodo morali skozi vse postopke in izpolniti vse pogoje, a jih roki zavezujejo za leto 2018. Podpredsednik Magne Europe Dieter Althaus je ob tem poudaril, da če roka ne bo mogoče doseči, bodo morali izbrati katero od sosednjih držav.

Glede morebitnih okoljskih zadržkov je Althaus kot nekdanji politik dejal, da sicer razume nekatere pomisleke, vendar pa je po njegovih besedah dejstvo, da morajo podjetja v Sloveniji, tako kot povsod drugje po Evropski uniji, zadostiti zelo visoko postavljenim zahtevam.

Odprli dve tovarni v Nemčiji in eno v Srbiji
Za Magno odpiranje novih tovarn ni novost, saj je prisotna že v mnogo državah. Po Althausovih besedah avtomobilska industrija omogoča dolgoročno načrtovanje, ki pa je vendarle časovno tudi omejeno. "Odločitev med naročilom in vstopom na trg lahko traja največ leto in pol, zato smo takoj, ko je postalo jasno, da bodo zmogljivosti v Gradcu zapolnjene, začeli iskati nove lokacije," je dejal Althaus.

Althaus je še poudaril, da so v zadnjem času na takšen način odprli dve novi nemški tovarni ter eno v Srbiji, v vseh primerih pa se je odločitev izkazala za pravilno, saj se podjetja že pomembno širijo. Čeprav v Magni za zdaj govorijo le o lakirnici in prvih 400 delovnih mestih, naj bi to obetalo razvoj tudi v Hočah, kjer prav zato potrebujejo tako veliko zemljišče.

Gorjup: V Sloveniji je gozdov veliko
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je dejal, da smo v Sloveniji lahko ponosni, da se tako ugleden koncern odloči za prihod v našo državo, še posebej ker Slovenija v preteklosti ni veljala za investicijsko atraktivno lokacijo in ker gre za Maribor, ki po več kot dveh desetletjih potrebuje projekt, ki ne bo prinesel le delovnih mest, pač pa tudi pozitivno vzdušje.

"Projekt ne bo propadel, treba pa je delati na tem, da se pravočasno zagotovijo vsa potrebna dovoljenja. Kolikor mi je znano, je težava z zemljišči rešljiva v kratkem," je o uspehu načrtov prepričan Gorjup, ki ob očitkih o nekaj hektarjih žrtvovanega gozda spominja, da sta kar dve tretjini Slovenije pokriti z gozdom, zato je treba gledati nekoliko širše in podpreti projekt, ki bo prinesel veliko dobrega regiji.