Junija je bila vrednost izvoza za štiri odstotke manjša kot junija lani, uvoz pa je bil za pet odstotkov manjši. "Še maja so bili ti padci, ko smo jih primerjali z lanskim majem, okoli 20-odstotni, aprila pa je bilo krčenje za več kot tretjino," je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Dodala je, da vse ustanove napovedujejo postopno in počasno okrevanje. "Če pogledamo samo slovenski izvoz, ki je ključen za BDP, se je v prvih treh mesecih, ko še ni bilo epidemije, povečal za skoraj sedem odstotkov glede na lanske prve tri mesece, potem pa se je v drugem trimesečju skrčil za petino. Zdaj lahko po pol leta ugotovimo, da se je izvoz v prvih šestih mesecih glede na lansko prvo polletje skrčil za skoraj šest odstotkov, uvoz pa še veliko bolj – kar za desetino," je nanizala številke.

Kljub spodbudnim junijskim podatkom Bakalarjeva opozarja, da bo verjetno zelo težko nadomestiti nekajmesečni izpad.

Dodaja, da sicer pozitivni signali prihajajo predvsem iz mednarodnega okolja, presenetljivo dobri so denimo nemški uvozno-izvozni podatki za junij, velik je bil tudi skok njihovih naročil. "Vseeno pa so omejitve pustile dokaj globoke posledice na ekonomijo in težko bi si še enkrat lahko privoščili popolno zaprtje kot pred dvema, tremi meseci," končuje.

V mednarodnem okolju je sicer prisotna močna negotovost in se lahko poleg pozitivnih signalov zgodijo tudi kakšna negativna presenečenja, pa je za naš radio ob tem opozorila namestnica generalne direktorice urada za makroekonomske analize Alenka Kajzer.

Sorodna novica Mrak o posledicah epidemije: Spremembe bodo dolgoročne in strukturne

Največ imeli od medicinskih pripomočkov, najmanj od nafte

Slovenija je junija izvozila za 2,68 milijarde evrov blaga, kar je 4,2 odstotka manj kot junija lani. Vrednost uvoza se je zmanjšala za 5,1 odstotka, na 2,56 milijarde evrov. V polletju se je izvoz v medletni primerjavi zmanjšal za 5,6 odstotka, na 15,91 milijarde evrov, uvoz pa za 10,3 odstotka, na 15,08 milijarde evrov.

V polletju se je izvoz v medletni primerjavi zmanjšal za 5,6 odstotka, na 15,91 milijarde evrov, uvoz pa za 10,3 odstotka, na 15,08 milijarde evrov.

"Po večjih medletnih padcih vrednosti trgovanja s tujino v letošnjem aprilu in maju se je učinek epidemije na izvoz in uvoz v juniju zmanjšal," so v današnji objavi pojasnili v Statističnem uradu RS.

V blagovni menjavi s tujino je bil tudi junija, kot v vseh dozdajšnjih mesecih tega leta, ustvarjen presežek, tokrat v vrednosti 120 milijonov evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 104,7-odstotna.

Junija so bili v obeh tokovih blagovne menjave vrednostno najpomembnejši proizvodi iz skupin medicinski in farmacevtski proizvodi ter cestna vozila.

Na medletni padec vrednosti izvoza in uvoza je najbolj vplivala nižja vrednost trgovanja s proizvodi iz skupine nafta in naftni derivati. Vrednost izvoza te skupine proizvodov je bila nižja za več kot polovico, vrednost uvoza pa za več kot tretjino.

Višja kot junija lani izvoz v Rusijo in uvoz iz Kitajske

V države članice EU-ja je Slovenija junija izvozila za 1,76 milijarde evrov, kar na letni ravni predstavlja 11,4-odstoten upad, od tam pa uvozila za 1,70 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov manj kot v enakem mesecu lani.

K nižji vrednosti trgovanja s to skupino držav je največ prispeval upad trgovanja z Italijo in Avstrijo, na strani izvoza tudi s Hrvaško, so ugotovili statistiki.

Izvoz v države, ki niso članice EU-ja, je junija znašal 920,3 milijona evrov in se je v letni primerjavi povečal za 13,5 odstotka, uvoz iz teh držav pa je znašal 859,7 milijona evrov ali 9,3 odstotka več kot v juniju 2019.

Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije iz te skupine držav je bila Švica in prav rast vrednosti trgovanja s to državo, ki je bila skoraj 60-odstotna, je največ prispevala k rasti vrednosti trgovanja z državami nečlanicami EU-ja. Višja kot junija lani sta bila tudi izvoz v Rusijo in uvoz iz Kitajske.

V prvem polletju je presežek v blagovni menjavi s tujino znašal 829,1 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 105,5-odstotna.

Potem ko smo v prvem četrtletju letos še zaznavali rast vrednosti blagovne menjave s tujino, je drugo četrtletje, predvsem april in maj, močno zaznamovala epidemija covida-19, so navedli na statističnem uradu.

V prvem četrtletju je bila v letni primerjavi rast vrednosti izvoza 6,6-odstotna, uvoza pa 3,2-odstotna. V drugem četrtletju se je na letni ravni vrednost izvoza znižala za 17,3 odstotka, vrednost uvoza pa za 22,8 odstotka.