Matično podjetje družbe v stečaju je tudi njen največji upnik. Foto: BoBo
Matično podjetje družbe v stečaju je tudi njen največji upnik. Foto: BoBo

Vodstvo pivškega Javorja se je po petkovi razglasitvi stečajnega postopka zavilo v molk. Molčijo tudi upniki, ki čakajo na sestanek upniškega odbora. Vodstvo Javorja se bo dopoldne sešlo s predstavniki sindikata in sveta delavcev.

Presenečenje nad odločitvijo za stečaj je izrazil tudi Vasilij Križaj, predsednik Javorjevega sindikata Sinles, ki je sicer "do zadnjega upal, da bo poravnava uspela", je za Radio Slovenija poročala Sabrina Mulec.

Upniki "konvertirali" premalo
Javor Pohištvo je sicer v načrtu finančnega prestrukturiranja upnikom ponudil možnost, da svoje terjatve prenesejo v stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe. Za uspeh bi bilo treba konvertirati za dva milijona evrov terjatev, kar pa ni uspelo, saj so jih upniki po podatkih Ajpesa konvertirali le za nekaj več kot 160.700 evrov. Sodišče je zato namesto prisilne poravnave uvedlo stečajni postopek.

Vnovične prijave terjatev niso potrebne
Upniki morajo terjatve in morebitne ločitvene ali izločitvene pravice prijaviti do 3. oktobra, tistim, ki so to storili že v postopku prisilne poravnave, pa tega ni treba znova storiti, saj bodo prijave terjatev iz prisilne poravnave upoštevane tudi v stečajnem postopku.

Med poskusom prisilne poravnave so upniki prijavili 6,6 milijona evrov terjatev, od česar jih je stečajna upraviteljica Ermina Bajuk priznala 5,5 milijona evrov. Največji upnik je matična družba Javor Pivka, ki ji Javor Pohištvo dolguje 2,6 milijona evrov.

Od januarja do maja v stečaj 300 podjetij
V prvih petih mesecih letošnjega leta so se stečajni postopki začeli za 300 slovenskih podjetij, kar pomeni, da se je število stečajev v primerjavi z letom 2009, ko je bila ta številka z dobrima dvema odstotkoma stečajev zelo nizka, podvojilo, je v prispevku za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj.

"To, da propadeš, ni kriminalno dejanje. Propadeš, ker tvegaš," je dejal ekonomist Maks Tajnikar, ki meni, da so potrebne spremembe predvsem v smeri enakopravnosti upnikov v stečajnem postopku. Med njimi so tudi delavci, ki jim propadla podjetja dolgujejo plače, zato bi bilo treba po mnenju stroke stečajne postopke pospešiti, upnike izenačiti in dostojno poskrbeti za delavce.

Prizadeti delavci - brez dela in (že zasluženih) plač
A kot opozarja Andreja Toš Zakrajšek iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, delavcev ne bi smeli enačiti z bankami in drugimi upniki. Delavci so namreč ob uvedbi stečaja najbolj prizadeti, saj ostanejo brez dela in brez obljubljene minimalne plače.