Tako je pokazala svetovna študija o bogastvu in porabi, ki so jo izdelali v svetovalni družbi A. T. Kearney, opravljena pa je bila v 86 državah. Slovenski potrošniki so v študiji uvrščeni v skupino t. i. zrelih potrošnikov.

Poraba za hrano predstavlja desetino predvidene rasti
Četrtino izmed zgoraj omenjenih 12.000 milijard dolarjev predstavljajo ZDA, sledijo pa jim t. i. države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska). Skoraj polovica rasti potrošnje se nanaša na nakupe trajnega blaga in plačilo storitev, stroške prevoza in izdatke za zdravstveno varstvo. Poraba za hrano predstavlja desetino predvidene rasti potrošnje, za obutev in oblačila pa tri odstotke.

V študiji so sicer analizirali, kako ljudje v različnih državah oziroma na trgih trošijo svoj denar in kako se skozi čas spreminjajo njihove potrošniške navade. Slovenski potrošniki so uvrščeni v skupino zrelih potrošnikov. Ta šteje okrog 1,2 milijarde ljudi, ki skupaj potrošijo 20.000 milijard dolarjev letno. Do leta 2020 naj bi se povečala na 1,3 milijarde ljudi s skupno potrošnjo 25.000 milijard dolarjev letno.

Ključna prepoznava produktov in odziv
Zreli potrošnik nameni večino svojih sredstev za proizvode za osebno nego, prosti čas in zabavo ter za proizvode in storitve, povezane z zdravim načinom življenja, je pojasnil vodja skupine za jugovzhodno Evropo v svetovalni družbi A. T. Kearney Branko Žibret. V omenjenih segmentih se bo potrošnja na trgih zrelih potrošnikov v prihodnjem desetletju po njegovem povečala za več kot 1000 milijard dolarjev.

Če bodo želeli konkurenčno izkoristiti priložnost rasti potrošnje v prihodnjem desetletju, bodo morali tako proizvajalci kot veliki trgovci dobro preučiti prepoznane vzorce potrošnje in jih razumeti, še dodajajo avtorji študije. Ključni bodo po Žibretovem mnenju zgodnja prepoznava produktov, ki jim bodo potrošniki dajali prednost pri nakupovanju, in pravočasni odzivi na morebitne moteče spremembe pri prehodu med posameznimi vzorci potrošnje.