Prvi podatki o cenah v Sloveniji so se začeli zbirati že v začetku preteklega stoletja, z letom 1951 pa se je začelo širše in metodološko bolj utemeljeno spremljanje. Danes se s cenami, ki izrazito vplivajo na življenje državljanov, ukvarja Statistični urad Republike Slovenije (Surs). Da bi podatke in delo državljanom približali, so izdali publikacijo s podrobno analizo cen v Sloveniji. In dodali nekatere zanimivosti.

Kot je na tiskovni konferenci dejala Ema Mišič, vodja sektorja za statistiko cen, te podrobno spremljajo v različnih fazah ekonomskega cikla - pri proizvajalcih, prodajalcih, potrošnikih, uvozu in izvozu itd., spreminjanje na vsakem ciklu pa marsikaj pove. Največ pozornosti so pri izdaji publikacije posvetili obdobju od leta 2006 do danes.
Proizvodi in storitve pri proizvajalcih
Gibanje cen industrijskih proizvodov kaže največje povečanje pri energentnih, konkretneje pri koksu in naftnih derivatih. Za skoraj petino se je podražilo oglaševanje. Po drugi strani pa imamo Slovenci vse cenejši dostop do telekomunikacijskih storitev, saj so se pocenile za okoli osem odstotkov.
Težave pri kmetih: škarje se širijo
Gibanje cen stroškov proizvodnje in cen kmetijskih proizvodov kaže, da so stroški rasli precej hitreje od cen. "Indeksa sta imela zelo podobno gibanje, leta 2009 pa so začeli stroški naraščati hitreje, padec cen je bil močnejši in razlika se je začela povečevati. Razširjanje škarij je doseglo najvišjo vrednost, indeksa se zdaj razlikujeta za okoli 11 odstotkov," je težave kmetijske proizvodnje pojasnila Mišičeva.

Ob tem odkupne cene kmetijskih pridelkov dosegajo v povprečju manj kot tretjino njihove drobnoprodajne cene.
Podražitve, podražitve, podražitve ...
Skoraj stalne podražitve so tisto področje, ki ga državljani še nabolj občutijo in jih navadno najbolj spravlja v nejevoljo. Inflacija, ki meri trajno rast cen številnih proizvodov v daljšem časovnem obdobju, ki niža vrednost denarja, je pojasnila Mišičeva. Z najvišjo sploh smo se Slovenci spoprijeli v zadnjih letih nekdanje države Jugoslavije. Leta 1989 je namreč znašala kar 2.818 odstotkov.

Skozi samostojnost se je inlacijski pritisk precej umiril, saj je lani inflacija znašala le dva odstotka. Je pa res, da se občutena inflacija - kako rast cene dojemajo ljudje - včasih precej razlikuje od tiste, ki jo izračunajo na uradu, je dejala Mišičeva. V javnosti namreč pridejo bolj do izraza podražitve kot pocenitve, v spomin pa se nam bolj vtisnejo vsakodnevni nakupi kot nekajletni.
Nepremičnine: draga Ljubljana, poceni Prekmurje
Lanske cene nepremičnin so se po besedah Mišičeve malenkostno zvišale, znižanje pa je bilo opazno pri cenah hiš. Število prodaj nepremičnih v zadnjih nekaj letih vztraja pri približno isti ravni. Najvišjo je doseglo leta 2007, ko se je na četrtletje opravilo več kot 4.000 prodaj, dno pa sredi leta 2009 z le nekaj več kot 1.000 prodajami. Trenutno se gibljejo pod 3.000 prodanimi stanovanji na četrtletje. Kljub temu so se cene novih stanovanj od leta 2007 do lani še povišale (za 3,2 odstotka), za 1,5 odstotka pa so se znižale cene rabljenih stanovanj.
Predstavnica Sursa je izpostavila velike regionalne razlike. Za povprečen kvadratni meter stanovanja v Ljubljani je bilo treba lani odšteti 2.500 evrov, v Muski Soboti pa 1.000 evrov. Podala je še statistično zanimivost: povprečna velikost rabljenega stanovanja, prodanega lani, je znašala 51 kvadratnih metrov. Zgrajeno je bilo leta 1975, prodano pa po ceni 1.752 evrov za kvadratni meter.
Izpostavljene zanimivosti
V zadnjih dvajsetih letih je rekorder po podražitvi zavojček cigaret. Za enak znesek bi leta 1991 kupili 64 zavojčkov, letos pa samo enega. Zelo so se podražili frizerski saloni, saj bi za znesek, ki ga je gospa leta 2011 plačala za en sam obisk, leta 1991 zadostoval za celoletno obiskovanje frizerja - in to dvakrat mesečno, je na tiskovni konferenci dejala predstavnica Urada.
Za ceno ene lanske skodelice kave bi leta 1991 dobili 23 skodelic. Po drugi strani pa se cena manj kaže v povprečni plači, saj bi z njo lahko leta 1991 kupil 861 skodelic, lani pa 851 skodelic kave. Kava je tudi živilo, ki se je predvsem zaradi uvedbe evra precej podražilo. Samo v obdobju 2006-2008 se je skodelica kave podražila za več kot 40 odstotkov.
Pri bencinu so na Sursu postregli s primerjavo z letom 1999 - od takrat do danes se je neosvinčeni, 95-oktanski bencin podražil za 167 odstotkov.

Gibanje inflacije za časa slovenske samostojnosti je dodatno pojasnil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), Boštjan Vasle. Obdobje je razdelil na štiri dele.

Gospodarski šok ob izgubi južnih trgov
Samostojnost se je začela s podedovanimi težavo - jugoslovansko hiperinflacijo, poleg tega pa z zelo bolečo izgubo južnih trgov za slovenska podjetja. Od leta 1991 do 1996 je tako z različnimi metodami (denarno osamosvojitvijo, prehodom na tržno oblikovanje cen) inflacijo znižala s sto na blizu desetih odstotkov.

Visoka inflacija, visoka gospodarska rast
Hitrejša gospodarska rast ob hkratni slabše urejeni ekonomski politiki je inflacijo na tej razmeroma visoki ravni držala do leta 2001. Kot je pojasnil Vasle, je namreč v tem obdobju država uporabljala polno indeksacijo plač, ki je sprožala inflacijsko spiralo. S strani države nadzorovane cene so bile visoke, polno usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferov pa je vsako leto inflacijo pognal kvišku. Med pomembnejše dejavnike spodbujanja inflacije je uvrstil še nihanje tečaja tolarja v primerjavi z nemško marko.

Vzdržnost, da bi prišli v Evropsko unijo
Prišlo je obdobje, ko se je država ob evropski perspektivi polno posvetila vzdržnejši ekonomski politiki. Z letom 2002 je Slovenija začela slediti programu za prevzem evra, vlada in Banka Slovenije pa sta vsaka na svojem področju poskrbeli, da je Slovenija izpolnjevala maachstrihtske kriterije.

Makroekonomsko stabilna kategorija
Kot je zatrdil Vasle, je sam prevzem evra sicer poskrbel za nasprotni učinek - med letoma 2007 in 2009 je prišlo do cenovnih šokov. Kljub temu pa je, dolgoročno in makroekonomsko, s prevzemom evra inflacija iz enega večjih slovenskih problemo postala trajno stabilna kategorija, ki ne povzroča več neravnotežij, je sklenil.