Po pozitivnem učinku na BDP na prebivalca je Slovenija zaradi okrepljene globalne povezanosti med letoma 1990 in 2016 pristala na devetem mestu lestvice, ki jo je izdelala študija nemške fundacije Bertelsmann, ki so jo predstavili ta teden. Upoštevajoč še kupno moč, je Slovenija celo na drugem mestu, na prvem mestu je Švica, na zadnjem pa Indija.

Študija, ki je pod drobnogled vzela gospodarske, socialne in politične dejavnike posameznih držav, v prvem delu ugotavlja, katere države so bile na podlagi podatkov iz leta 2016 najbolj in katere najmanj globalizirane. Prva na lestvici je Irska, sledijo pa Nizozemska, Belgija, Švica, Danska, Švedska, Avstrija, Velika Britanija, Finska in Madžarska.

Z izjemo Velike Britanije tako v prvi deseterici ni velikih svetovnih gospodarstev iz skupine G20. Prvo je na 11. mestu najti Kanado, Francija je na primer 16., Nemčija 18., Španija 19., Avstralija 21., Italija 23., ZDA 29., Japonska 33., Turčija 35., takoj za Južno Afriko, Rusija 36., Južna Koreja 37., na dnu lestvice 42 držav, vključenih v raziskavo, pa so Mehika, Kitajska, Brazilija, Argentina in Indija.

Slovenija se je na lestvici najbolj globaliziranih držav znašla na 25. mestu, tik za Poljsko in pred Novo Zelandijo. Po gospodarskih merilih je dosegla 21. mesto, po socialnih 28. in po političnih šele 36. uvrstitev.

Učinki globalizacije na slovensko gospodarstvo
Drugačna je slika Slovenije, ko gre za učinke globalne vpetosti na gospodarsko rast. Na podlagi izračuna, ki meri razliko med ocenjeno ravnjo BDP-ja na prebivalca v primeru stagnacije globalizacije in dejansko ravnjo BDP-ja, je tako Slovenija dosegla 9. mesto. Omenjena razlika je za Slovenijo kumulativno dosegla 24.768 evrov, povprečno na leto v obdobju od 1990 do 2016 pa 953 evrov.

Na prvo mesto se je uvrstila Švica, kjer je kumulativna razlika v BDP-ju na prebivalca zaradi globalizacije dosegla 49.730 evrov, povprečna letna pa 1.913 evrov, za njo je na lestvici najti Japonsko, tretja je Finska, četrta Irska, peti Izrael, na šestem mestu je evropska gospodarska velesila Nemčija, sedma je Danska, osma Nizozemska, deseterico pa za Slovenijo končuje Južna Koreja.

Avstrija je na 11. mestu, Italija 15., Francija 18., Velika Britanija 20., ZDA pa šele 25., saj je največje nacionalno gospodarstvo na svetu svojo globalno vpetost v času od 1990 povečalo za razmeroma malo.

Naskok kupne moči
Še boljši je položaj Slovenije v delu študije, ki upošteva tudi standard kupne moči. Slovenija se namreč po koristih globalizacije v tem primeru uvršča celo na drugo mesto, tik za Švico. Kumulativna korist globalizacije za Slovenijo je tako v tem primeru pri 43.678 evrov, povprečna letna pa 1.680 evrov. Za Švico je medtem pri 46.918 oz. 1.805 evrov.

Na tretjem mestu je Finska, sledijo pa Irska, Grčija, Južna Koreja, Izrael, Madžarska, Portugalska in Nemčija. ZDA so po tej primerjavi šele na 33. mestu, spodnjo deseterico pa poleg njih sestavljajo še Velika Britanija, Južna Afrika, Rusija, Brazilija, Norveška, Kitajska, Mehika, Argentina in kot zadnja Indija, kjer so koristi, upoštevajoč kupno moč pri 2.554 oz. 98 evrih.

Slovenija je visoko uvrstitev dosegla, čeprav jo je zadnja kriza močno prizadela. Uvrstila se je tudi pred države iz srednje in vzhodne Evrope, ki so sicer od nje bolj globalizirane.

Globalizacija prinaša koristi?
Glavno sporočilo študije je, da globalizacija prinaša koristi in da je protekcionizem napačen odgovor na gospodarske in socialne izzive, ne pokaže pa zmagovalcev in poražencev globalizacije znotraj držav. Tudi v Sloveniji so bili zaposleni v nekaterih sektorjih v tekstilni in obutveni industriji namreč močno prizadeti, v nekaterih pa so pozitivne učinke čutili nadpovprečno.