Komisija je napovedala, da se bo slovenski bruto domači proizvod skrčil za 1,4 odstotka, prihodnje leto pa se povečal za 0,7 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj pa se bo po napovedi letos znižal na 4,3 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa na 3,8 odstotka BDP-ja. V obeh primerih je položaj Slovenije slabši od povprečja v evrskem območju.

"Za nas je pomembno, da Evropska komisija prvič pravi, da je njihova ocena letošnjega primanjkljaja za Slovenijo precej nižja, kot je bila še jeseni," je dejal minister za finance Janez Šušteršič in spomnil, da je komisija jeseni napovedovala 5,3-odstotni primanjkljaj.

Po njegovih besedah je komisija v napovedi že upoštevala ukrepe, ki jih je vlada predlagala v zakonu za uravnoteženje javnih financ, ne pa še zmanjševanja materialnih stroškov in vlaganj, saj proračun za prihodnje leto še ni sprejet. Zato je prepričan, da bo Slovenija prihodnje leto dosegla cilj in znižala javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja.

"Kar smo naredili, bo izboljšalo kredibilnost"
Minister je spomnil še, da so ocene gospodarske rasti pri različnih ustanovah vedno različne. Več spomladanskih napovedi, ki so bile objavljene, sporoča, da bo gospodarska rast letos negativna, kaj točno se bo dogajalo do konca leta, pa bo po mnenju ministra odvisno tudi od mednarodnih razmer. "Mislim, da bo to, kar smo naredili, izboljšalo kredibilnost Slovenije," je dodal.

800 milijonov prihrankov je še vedno cilj
Zaradi dogovora s socialnimi partnerji ima sicer zakon za uravnoteženje javnih financ za 130 milijonov evrov manj učinkov na znižanje primanjkljaja. Vseeno pa skupni učinek vseh ukrepov na znižanje primanjkljaja ostaja 800 milijonov evrov, pravi minister. Te prihranke bodo zagotovili s prerazporeditvami v okviru proračuna in zmanjšanjem odhodkov na nekaterih drugih postavkah.

Za 50 milijonov prerazporeditev je predvidenih že z dopolnili, sprejetimi na odboru za finance in monetarno politiko. Za ostale prihranke pa je po ministrovih pojasnilih ob tako velikih spremembah zakonskih podlag za proračun težko do centa oceniti. Prepričani je, da se bodo ministri letos vedli zelo varčno, v proračunu pa poleg tega še niso upoštevane nekatere reorganizacije, niti še niso ovrednoteni učinki nekaterih novih davkov, ki bodo začeli veljati že letos. To so krizni davek na nepremičnine ter višji davek na dražja osebna vozila in davek na vodna plovila.

Sicer pa finančni minister boljše gospodarske rezultate pričakuje šele v prihodnjem letu, odvisni pa bodo tudi od drugih stvari, zlasti od tega, kaj se bo dogajalo z največjo slovensko banko NLB. "Če bomo uspeli proces dokapitalizacije izvesti tako, kot smo si začrtali, potem bo to tudi en korak k odpravi kreditnega krča. Mislim, da bo to na gospodarstvo bolj delovalo prihodnje leto kot letos."

V EU-ju še vedno veliko nevarnosti
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa pravi, da napoved Komisije predstavlja velik izziv za Slovenijo, da v prihodnje bolje izkoristi priložnosti na tujih trgih. Opozoril pa je, da moramo pravočasno izpeljati vse nujne reforme, preden bo prepozno. V EU-ju je po njegovem mnenju še vedno veliko nevarnosti, zato še nimamo stabilnih razmer.

Javni dolg Slovenije bo po napovedih komisije sicer še vedno bistveno pod povprečjem evrskega območja, a le nekoliko pod referenčno mejo 60 odstotkov BDP-ja, saj vztrajno raste. Letos naj bi znašal 54,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa 58,1 odstotka BDP-ja.