Predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanja terjatev bank (DUTB) Lars Nyberg je povedal, da jim je uspelo organizacijo in procese vzpostaviti v zelo hitrem času glede na podobne primere iz tujine.

Ob tem je spomnil, da so se pogoji in zahteve države ves čas spreminjali, zaradi zahtev Evropske komisije pa so nastajale tudi zamude na začetku operativnega delovanja. Zato po njegovih besedah brez svetovalnih pogodb, za katere so lani skupno namenili 3,6 milijona evrov, ta podvig ne bi bil mogoč.

Slovenija od pregledov bank nima nič
Nyberg je ob tem ponazoril, da so pregledi bank, ki so jih izvedle tri mednarodne svetovalne družbe, stali nekaj več kot 20 milijonov evrov, Slovenija pa od tega dejansko nima veliko.

Svetovalci, ki jih je najel DUTB, pa po Nybergovih besedah niso le pomagali na področjih, kjer je imela družba kadrovski primanjkljaj, ampak so prinesli tudi veščine, ki jih v Sloveniji ni.

Ker je bila mednarodna verodostojnost bančnega sektorja zelo nizka, so mednarodne svetovalce potrebovali, da so lahko dobili zeleno luč Bruslja za prenos terjatev iz NLB-ja in NKBM-ja.

S pomočjo teh svetovalcev pa so že izurili kar nekaj dobrih upravljavcev premoženja, ki bodo lahko finančnemu sistemu služili tudi po koncu delovanja DUTB-ja.

Stroški so pravzaprav nizki
Nybergovim navedbam je pritrdil tudi podpredsednik upravnega odbora Carl-Johan Lindgren, ki je povedal, da so zaposlovali ljudi z ustreznimi znanji, izkušnjami in integriteto, potrebnimi za izvedbo kompleksnih primerov prestrukturiranja.

Letni stroški DUTB-ja naj bi po njegovih trditvah letos dosegli pet milijonov, prihodnje leto pa okoli 10 milijonov. Pri tem naj bi se stroški za zunanje svetovanje v prihodnje bistveno znižali, zunanji izvajalci pa naj bi bili potrebni le še na določenih področjih, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije.

Skupni stroški in izdatki za zunanje svetovanje naj bi bili v primerjavi z drugimi stroški zelo nizki. Tako Lindgren kot Nyberg sta izpostavila tudi padec zahtevane donosnosti na slovenske državne obveznice. Padec za eno odstotno točko naj bi po Nybergovih besedah državi in gospodarstvu prinesel okoli 300 milijonov evrov prihrankov.