Iz Združenja Frank, ki združuje posojilojemalce, ki so vzeli posojila v švicarskih frankih, potem pa so se jim obroki zaradi posega Švice na področje svoje valute, bistveno, tudi večkratno povečali, so sporočili, da to pomeni, da bo "njihov boj za vzpostavitev nadzora nad bančnim sistemom v državi še daljši".

Glede ugotovitve sodišča, da je šlo za posojilo v tuji valuti, saj je kreditojemalec prejel izplačano glavnico v švicarskih frankih in je zato ključnega pomena, koliko švicarskih frankov mora vrniti in ne, koliko to znaša v evrih, so zapisali, da je absurdna. "Za kreditojemalca je popolnoma nepomembno, ali je prejel izplačano glavnico v frankih ali v evrih, saj je lahko stanovanjski namen posojili uresničil le v domači valuti. Potreboval je torej evre, v katerih tudi prejema dohodke, s čimer je bila banka seveda ves čas seznanjena," so zapisali.

Sodišče: Posojilojemalec je vedel za valutno tveganje
Drugi argument sodišča je, da je bil posojilojemalec ob podpisu posojilne pogodbe ustrezno seznanjen z valutnimi tveganji, saj pogodba, ki jo je podpisal, vsebuje tudi določbo, da posojilojemalec nase "v celoti prevzema tečajno tveganje, ki lahko nastopi zaradi nihanja tečaja in/ali nihanja referenčne obrestne mere".

Dolžni več od celotnega zneska posojila
V združenju Frank so prepričani, da posojilojemalec ne bi sklenil pogodbe, če bi razumel, da je lahko po polovici odplačevane dobe banki dolžan več, kot je znašalo njegovo posojilo. V konkretnem primeru je namreč, kot so zapisali, posojilojemalec sklenil posojilno pogodbo za obdobje 20 let in najel 144.000 evrov posojila. V času vložitve tožbe, po sedmih letih in pol rednega vračanja posojila, je banki odplačal 80.000 evrov, dolžan pa je bil 233.000 evrov.

Sodišču tudi očitajo, da niso zaslišali vseh prič tožnika, zaslišanim pa, da je sodišče odreklo verodostojnost, saj naj bi po mnenju sodišča imeli interes, da tožnik s tožbo uspe. Hkrati pa sodišče ni odreklo verodostojnosti pričam banke, čeprav so te še vedno zaposlene na banki, so še dodali.

"Sodišči prve in druge stopnje sta pri sojenju uporabili izhodišča, ki znatno odstopajo od načel morale, vestnosti in poštenja ter splošnih interesov družbe, in omogočajo nemoralnost izkoriščanja položaja bank, s čimer sta globoko posegli v ustavne pravice posameznikov," so še zapisali v združenju. Zato so se v tej zadevi z zahtevo za revizijo kot izredno pravno sredstvo obrnili tudi na vrhovno sodišče, pri tem pa zaprosili za prednostno reševanje.

Po podatkih združenja je bilo v Sloveniji (večinoma v obdobju od 2005 do 2008) sklenjenih 20.000 posojilnih pogodb v švicarskih frankih. Odplačilna doba je večinoma znašala 20 let, večinoma pa so posojila sklenili za reševanje stanovanjske problematike.

Potem ko je švicarska centralna banka januarja 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarski frank, ki je znašala 1,20 franka za en evro in jo je na valutnih trgih ohranjala tri leta, je vrednost franka poskočila, s čimer so se bistveno dvignili tudi mesečni obroki odplačevanja posojil.