zakonodajalci posojilnim trgom zagotoviti večjo stabilnost. Po novem bodo banke preverjale tudi odhodke posojilojemalcev.

Novi zakon o potrošniških posojilih, ki je začel veljati pred dobrim tednom dni, je v slovensko zakonodajo prenesel bruseljsko direktivo o hipotekarnih posojilih, ki so jo evropski zakonodajalci sprejeli, da bi prinesla večjo stabilnost, preglednost in učinkovitost posojilnih trgov v državah članicah. ‎ “Zakon uvaja ukrepe za preprečevanje potrošnikove izpostavljenosti tveganjem v vseh fazah posojilnega razmerja, zlasti s pomočjo pravočasnega informiranja potrošnika o značilnostih posojila in njegovih finančnih in pravnih posledicah in s pomočjo skrbne predhodne ocene kreditne sposobnosti potrošnika,” so za MMC pojasnili na gospodarskem ministrstvu.

Pregled odhodkov in manj slabih posojil
Glavni novosti sta dve, in sicer banke bodo odslej zakonsko obvezane podrobneje oceniti kreditno sposobnost potrošnika in pregledati tako prihodke kot odhodke, kar bo pri nekaterih bankah lahko do določene mere zaostrilo pogoje za pridobitev posojila. “Če obstaja verjetnost, da potrošnik posojila ne bo zmožen odplačevati, mu dajalec posojila ne sme odobriti. To pomeni, da mora imeti dajalec posojila pred očmi zlasti obvladovanje tveganja potrošnika, torej njegov finančni položaj oziroma vprašanje, ali bo sposoben vračati posojilo v skladu s kreditno pogodbo,“ so navedli na ministrstvu.

“Ne predvidevamo, da se bo zaradi novega zakona zmanjšalo število odobrenih posojil. Lahko pa pričakujemo, da se bo zmanjšalo število slabih posojil, ki jih potrošniki niso sposobni poplačati in prinašajo morebitne koristi samo dajalcem posojil, ne pa tudi potrošnikom, ki zaradi slabih posojil zaidejo v pogosto hude življenjske okoliščine,” so pojasnili, da ne pričakujejo manjšega števila odobrenih posojil.
Zakon tako ne zaostruje pogojev kreditiranja, pač pa jih je zgolj natančneje opredelil. “Še vedno velja princip odgovornega kreditiranja, po katerem mora banka presoditi, ali bo potrošnik sposoben poplačati posojilo," je za MMC pojasnil Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Vsi stroški in tveganja na univerzalnem obrazcu
Druga novost pa je standardiziran obrazec ESIS, ki bo od vseh kreditodajalcev zahteval enotno informiranje potrošnikov glede vseh stroškov in tveganj posojila, kar bo omogočilo ljudem lažjo in bolje informirano izbiro. ESIS-obrazec bo tako med drugim vseboval podatke o tem, kaj se bo zgodilo z obrokom posojila, če obrestna mera močneje naraste ali če se zgodi črn scenarij v primeru posojila v tuji valuti, če bi njena vrednost občutno narasla, kar se je zgodilo v nedavnem primeru posojil v švicarskih frankih. “To je dobrodošlo, do zdaj so le redke banke posebej pojasnjevale obrestno tveganje, čeprav potrošnikom večinoma najraje ponujajo prav tvegana posojila s spremenljivo obrestno mero,“ je obrazec komentiral Krisper.

“Gre za standardni obrazec za predhodne informacije o potrošniških posojilih in obrazec o potrošniških posojilih za nepremičnine. V obrazcih morajo dajalci posojil navesti določene značilnosti posojila, ceno posojila, potrošnikove pravice in obveznosti. Namen obrazcev je, da bi lahko potrošnik na podlagi teh primerjal ponudbe dajalcev posojil,“ so še zapisali na ministrstvu.
Za lažje odločanje je po Krisperjevih besedah odločilen trenutek, v katerem bo potrošnik prejel omenjene obrazce. “Potrošnik naj bi ga prejel čim prej, da bo lahko v miru preučil lastnosti posojila in primerjal ponudbo. Banke pa ga v praksi potrošniku praviloma podajo čim pozneje, pogosto ob podpisu pogodbe. Če bodo takšno prakso nadaljevale, bo dodana vrednost novega obrazca znašala nič,“ je navedel. Raziskava ZPS-ja lanskega decembra je pokazala, da sta slepo zaupali eni sami banki kar tretjina vseh potrošnikov in slaba polovica mladih, saj za ponudbo sploh niso zaprosili na konkurenčnih bankah in tako niso imeli česa primerjati.

Redne zaposlitve in mladim nedostopna posojila
Mlade predvsem pri najemu večjih posojil, npr. za reševanje stanovanjskega vprašanja, po Krisperjevih besedah onemogoča to, da je rednih zaposlitev med mladimi vse manj in morajo s poroštvi na pomoč priskočiti njihovi starši. “Mladi so za banke atraktivne stranke za uporabo manjših posojil, kot so limiti in posojilne kartice. Financiranje tekoče porabe z najemom posojila je za banke sicer zelo dobičkonosno, za mlade pa na dolgi rok drago in tvegano,“ je dejal in hkrati svetoval izogibanje manj preglednim načinom kreditiranja, kot so limiti in posojilne kartice.

Rekordno nizke obresti in posojilni baloni
Banke z novim zakonom sicer posojila ne bodo smele več pogojevati s sklenitvijo dodatnih storitev, a v tem primeru bodo še vedno lahko ponujale dodatne ugodnosti, zato je treba biti previden, da ni dodatna storitev na letni ravni dražja od ugodnosti. Izredno nizke obresti, Euribor je trenutno celo negativen, pa po Krisperjevih besedah ne pomenijo nujno nizkih stroškov posojila. “Rekordno nizke obresti za potrošnike ne pomenijo nujno nižjih stroškov, ker obresti predstavljajo vedno manjši del skupnih stroškov posojila. Vse več je drugih nadomestil in stroškov drugih storitev, ki jih banke poskušajo tržiti skupaj s posojili,“ je pojasnil.
“Kar zadeva tržne smernice, se posojila potrošnikom sicer povečujejo, smo pa še daleč od balonov. Ker v času posojilne ekspanzije in večjega optimizma praviloma pride do "rahljanja" standardov za odobritev posojil, je v tem času treba pozorno opazovati trg in biti pripravljen na morebitna nova tveganja pri zadolževanju potrošnikov,“ je še opozoril Krisper.
Rekordno nizke obrestne mere so posledica potez Evropske centralne banke (ECB), ki na ta način želi stimulirati evropsko gospodarstvo. Število projektov, ki so donosni in smiselni, se pri nizki obrestni meri namreč potencialno poveča. “Razlogov za nizke obrestne mere je več. Predvsem pa tičijo v nizki potencialni dinamiki evropskega gospodarstva, ki jo lahko hitro povežemo z demografijo, motivacijo po inovacijah in investiranjem v dolgoročne naložbe,“ je pojasnil finančni strokovnjak pri KD Skladih Primož Cencelj.

Tvegana spremenljiva obrestna mera
Na ZPS-ju potrošnikom z izjemo kratkoročnega zadolževanja odsvetujejo najem posojil s spremenljivo obrestno mero, ker so tveganja preprosto prevelika. “Obrestna mera bo v prihodnosti z veliko verjetnostjo narasla, za nameček pa se je večina bank zavarovala pred tveganjem padca obrestnih mer, medtem ko potrošniki ostajajo nezavarovani. Posojila, kjer je močnejša stranka zavarovana, šibkejša pa ne, so sramota za naše banke,“ je pojasnil Krisper in dodal, da priporočajo, naj ljudje skrbno ocenijo, ali bodo sposobni odplačati posojilo. Izbrati je treba varno posojilo s fiksno obrestno mero, nabrati čim več ponudb različnih bank in izbrati najboljšo ponudbo ter dobro preučiti pogoje in klavzule v pogodbi, da pozneje ne bo presenečenj, je sklenil.

Na vprašanje, kako se banke zaščitijo, je Krisper odvrnil, da v pogodbe dodajo klavzule, tako da se na primer v primeru negativnih obresti Euriborja pri izračunu skupne obrestne mere upošteva, da Euribor znaša nič. “S takšnim določilom si banka zagotovi minimalno obrestno mero, s katero bo potrošnik še odplačeval posojilo. Na drugi strani pa potrošnik ni zaščiten pred dvigi Euriborja, ki je danes negativen, od leta 2000 do danes pa je že znašal tudi več kot pet odstotkov. Pogodbe, kjer je zaščitena le močnejša pogodbena stranka, po našem prepričanju niso poštene,“ je podrobneje opisal "nepoštene" pogodbe.
“Glede na moj trenutni tržni pogled je smiselno vzeti kratkoročna posojila (do pet let), vezana na Euribor. Za daljša pa bi se bolj oziral proti fiksni obrestni meri. V najboljši meri pa bi vzel posojilo, vezano na Euribor s kapico, kar pomeni, da že danes vem, kakšen je najvišji mogoč mesečni obrok. Najslabše pa je, če pri izračunu variabilne obrestne mere predpostavimo, da bo Euribor ostal na trenutnih ravneh in za posojilo porabimo ves finančni presežek. S tem se lahko hitro izpostavimo neljubim dogodkom na trgu in so lahko višje obrestne mere za nas usodne,“ pa je svetoval finančni strokovnjak Cencelj.

Kdaj se bodo dvignile obresti?
Nizke obresti lahko po njegovih besedah trajajo še vse do druge polovice leta 2018, nato pa se bo proizvodna vrzel v Evropi zaprla, kar bo ECB-ju omogočilo dvigovanje obrestnih mer. A zgolj ob predpostavki, da ne bo kakšnega večjega političnega ali geopolitičnega tveganja. "Kaj se bo dogajalo na trgih, pa je odvisno od evforije vseh deležnikov. Moje prepričanje je, da je treba biti v teh časih bolj selektiven, kam in komu zaupati svoj denar. In ni vse zlato, kar se sveti," je dodal.

Glede na trenutno politiko ECB-ja je po Cencljevih besedah kratkoročno malo verjetno, da bi obresti narasle. ECB bi se za kaj takega odločil zgolj ob drastičnem izboljšanju razmer v gospodarstvu in hitri rasti plač ter inflacije. Višje obresti bi pomenile določene težave za posameznike, podjetja in dele nepremičninskega trga, a na agregatni ravni ne bi šlo za "katastrofo", je pojasnil.

Verjetnost črnega scenarija obstaja
"Na eni strani cenen denar napihuje trge, na drugi strani pa spodbuja gospodarstvo, kar daje oporo rasti tečajev. Seveda lahko v določenem času prihaja do anomalije, kjer trgi prehitijo sami sebe. Takrat je treba biti pozoren. Dvomim pa, da nas bo pičila ista strupena kača kot leta 2007, ker je bančni sektor v bistveno boljši kondiciji in je zato finančna recesija manj verjetna," je sklenil misel.
Kaj pa bi se moralo zgoditi za bolj črn scenarij? “Verjetnost bolj črnega scenarija seveda tudi obstaja. Ta pa bi se lahko zgodil ob izgubi samostojnosti centralne banke in neposredne podrejenosti monetarne politike vladi. To pomeni, da lahko inflacija bistveno prehiteva nominalno rast dohodkov. Nekaj takega si s svojim programom želi predsedniška kandidatka Le Penova v Franciji,“ je Cencelj opisal recept za katastrofo.

Gorazd Kosmač