"Slovenija je do krize veljala za verodostojno državo," je dejal ekonomist Mojmir Mrak. Po izbruhu krize pa je nastopil šok in racionalnost Slovenije je bila postavljena pod vprašaj. Na hitro so bile nato sprejete nekatere odločitve za ponovno vzpostavljanje verodostojnosti.
Takrat je nastal tudi spisek podjetij za privatizacijo, ki po oceni Mraka nima nobene logike, vendar "če se gremo resno državo, moramo to končati". Kar se tiče privatizacije na splošno, pa se zavzema, da v prvem koraku oblikujemo jasno strategijo, kaj hočemo z državo. "Privatizacijo vidim kot instrument izvajanja te politike," je pojasnil.

Kdaj je socializacija tveganja upravičena?
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič se je strinjal, da se moramo sprejetega seznama držati. A ga zanima, kam bo šla privatizacijska kupnina. Oba sta tudi mnenja, da v osnovi ni razlogov, zakaj bi bilo zasebno lastništvo boljše od državnega. Je pa Mrak priznal, da je bila država pri nas pogosto slab lastnik in da bi se iz tega morali kaj naučiti.

Eden izmed pobudnikov peticije za privatizacijo Rok Novak je med drugim izpostavil, da državno lastništvo pomeni prisilno vlagateljstvo državljanov. Lastništvo vedno prinaša s sabo tudi tveganja in zelo dobro moramo razmisliti, v katerih primerih je socializacija tveganja upravičena, je prepričan.

Eden izmed primerov, v katerem to po njegovem mnenju ne drži, je primer Telekoma Slovenije. Telekom je že do zdaj izkoriščal trg in oškodoval državljane, medtem ko je bilo ob liberalizaciji na trgu telekomunikacij doseženo veliko dobrega, je izpostavil.

Koncesija namesto prodaje
Pleskovič in Mrak sta v razpravi izpostavila tudi možnost, da infrastrukture ne prodamo, ampak podelimo dolgoročne koncesije. Država tako lahko slabega upravljavca zamenja. Novak je menil, da bi bile koncesije korak naprej, vendar pa je opozoril tudi na vprašanje nadaljnjega razvoja. V Sloveniji denarja za nadaljnji razvoj ni, zasebni vlagatelj pa bi ga morda lahko zagotovil.

V ospredju pa je bilo tudi vprašanje trenutnega položaja v Evropi. Po Mrakovem mnenju se na primeru Grčije kaže, da na stari celini nastajajo "resne spremembe". V primeru politične volje za odpis dolgov Grčiji bi se našla tudi pravna pot za to, je ocenil. Pleskovič pa je opozoril, da bi takšna poteza prinesla učinek domin, saj bi odpis dolgov zahtevale tudi druge države.