Čeprav so podjetja začela v krizi zmanjševati naložbe v stroje in opremo - največ so investirala leta 2008, dobrih 6,7 milijarde evrov, leta 2010 pa le še 4,7 milijarde - tuje naložbe pri nas od leta 2010 vseskozi naraščajo. Največ denarja so v Sloveniji naložili Avstrijci, Italijani, Francozi in Nemci, je za TV Slovenija poročal Erik Blatnik.

Težavno pridobivanje gradbenih dovoljenj
Igor Plestenjak, direktor Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, je prepričan, da bi morala država tuje naložbenike privabiti s poceni zemljišči v industrijskih conah: "Sosednje države dajejo zemljišča tudi zastonj, dajejo cele tovarniške komplekse zastonj in seveda je to za vsakega investitorja precej zanimiva zadeva, ker za to ne potrebuje posebnih sredstev."

Zdaj namreč velja, da občine in zasebniki naložbenikom običajno prodajajo kmetijska zemljišča, ki pa jim morajo investitorji še spremeniti namembnost, kar pa dolgo traja in zahteva veliko sredstev. V inženirski zbornici zato opozarjajo, da brez spremembe zakonodaje na tem področju ne bomo mogli učinkovito zagnati novega investicijskega cikla, ki bi prinesel nova delovna mesta.

Banke naj dajo več posojil
Prav tako bi država morala poenostaviti tudi postopke za odpuščanje in zaposlovanje delavcev ter znižati davke na plače. Banke pa naj začnejo dajati dolgoročna posojila za razvoj podjetij. "Ti krediti pa so tisti, ki ti dovolijo, da se v primeru določene investicije pokriješ tudi finančno in potem v času mirno sprejmeš to svojo investicijo na 5, 7 ali celo 10 let," pojasnjuje Edi Kraus, generalni direktor Julona.

Zato upa, da bodo posojilni krč omilile večje evropske investicijske banke. A glede na padanje bonitetnih ocen naših bank in posledično višjih obrestnih mer je glavno vprašanje, ali bi se posojila evropskih bank sploh izplačalo najeti.