Smo v drugi fazi krize, je dejal Križanič in dodal, da upa, da bo v torek sprejeta novela zakona, s katero je Slovenija v svoj pravni red vnesla dogovor EU-ja o krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra, "dovolj močan instrument za zaščito območja z evrom in bančnega sistema".

Iz izvoznega gospodarstva do strukturne odvisnosti
Slovenija je krizo pričakala nepripravljena, je dejal Franc Križanič, ki sodeluje na javni razpravi o vprašanjih slovenskih fiskalnih financ, saj je iz majhnega, izvozno usmerjenega gospodarstva v obdobju med letoma 2002 in 2008 začela postajati strukturno odvisna regija. tako se je po njegovih besedah bruto zunanji dolg države od konca leta 2004 do leta 2008 povečal za 155 odstotkov, na 39 milijard evrov, dolg poslovnih bank, ki so bile leta 2004 v odnosu do tujine še vedno banke upnice, pa je narasel na 8,8 milijarde evrov.

Če bi imeli "Mramorjeve" davčne stopnje ...
Križanič je med vladnimi ukrepi za spopad s krizo izpostavil 850 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki jih je država namenila za razvojni preobrat leta 2009 in ki predstavljajo 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Med težavami je izpostavil "nesrečno gradbeništvo" in nižje davčne stopnje po davčni reformi iz leta 2006, ki so leta 2009 k proračunski luknji dodali svojih 911 milijonov evrov. V zvezi s tem je dejal, da bi bila Slovenija, če bi ohranila davčne stopnje iz časa, ko je bil finančni minister Dušan Mramor, povsem varna in se o njej ne bi govorilo.

Potrebna bo participacija državljanov
Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar, ki je prav tako govorila ob prihodkih in odhodkih državnega proračuna, je dejala da Slovenija po strukturi odhodkov pretirano ne odstopa od evropskega povprečja, previsoke pa so razlike med prihodki in odhodki. Pri tem je izpostavila socialne pravice, obseg katerih se po njenem mnenju povečuje, hkrati pa ostajajo brezplačne. Prepričana je, da bo morala Slovenija na tem področju razmisliti o participacijah.

Nujno pa bo skrčiti odhodkovno stran, in sicer za od dva do tri odstotke BDP-ja, je nadaljevala Kamnarjeva in dodala, da samo pokojninska reforma ne bo dovolj, ampak bo treba poseči tudi po drugih segmentih.

Ne potrebujemo toliko 'diplomirancev'?
Dejala je še, da je Slovenija z vključevanjem 60 odstotkov mladih v sistem visokega šolstva, reševala njihov socialni položaj, pri čemer je učinkovitost študija zelo slaba. Vprašala se je, ali res potrebujemo toliko diplomiranih medicinskih sester, vzgojiteljic, ekonomistov in pravnikov, saj bi lahko velik del opravil opravljali nediplomirani kadri.

Ekonomist Marjan Senjur pa je razmišljal o konkurenčnosti gospodarstva in državnih pomočeh, ki je poudaril, da je evrosistem v osnovi nestabilen. Članice nimajo vpliva na npr. obrestno mero in menjalni tečaj, zato se kriza odraža neposredno, na realnih kategorijah, kot sta zaposlenost in proizvodnja.

Konferenco sta pripravila fiskalni svet vlade in Zveza ekonomistov Slovenije.