Napoved pomeni precejšnji popravek napovedi, ki jo je Umar za prihodnje leto podal v začetku oktobra in je znašala 3,1 odstotka. Direktor Umarja Boštjan Vasle je še povedal, da bo letos Slovenija namesto napovedane 4,8-odstotne rasti dosegla le še 4,1-odstotno rast BDP-ja.

Močno popravljene tudi napovedi o rasti uvoza in izvoza
Na spremenjeno jesensko napoved je vplivalo naglo poslabšanje razmer v mednarodnem okolju, predvsem v najpomembnejših gospodarskih partnericah. Vasle je opozoril še, da tudi tokratno napoved spremljajo tveganja. Če bo padec gospodarske rasti v mednarodnem okolju bistveno večji, se bo Slovenija prihodnje leto lahko približala stopnjam rasti, ki ne bodo dosti višje od ničelne. Najbolj bodo prizadete menjava s tujino in naložbe.

Letos naj bi se izvoz namesto prej napovednaih 6,6 odstotka povečal za 5,8 odstotka, prihodnje leto pa se bo rast s 5,2 odstotka znižala na 1,5 odstotka. Uvoz naj bi se letos okrepil za 6,6 odstotka (prej 6,9 odstotka), prihodnje leto pa za 0,5 odstotka (prej štiri odstotke).

Inflacija na medletni ravni naj bi po prenovljeni jesenski napovedi znašala 2,2 odstotka, kar je 3,1-odstotne točke manj od napovedi. Prihodnje leto naj bi bila inflacija triodstotna, kar je 0,6 odstotka manj kot v prvotni napovedi.

Ekonomski inštitut: Blagovni primanjkljaj pospešeno raste
Ekonomski inštitut Pravne fakultete pa opozarja, da je bilo recesijo na zunanjih trgih oktobra mogoče čutiti v blagovni menjavi, izpad menjave pa po pričakovanjih delno nadomešča rast menjave z nečlanicami Unije, vendar pa skupni blagovni primanjkljaj pospešeno raste in se na letni ravni približuje desetim odstotkom BDP-ja.

Kot inštitut ugotavlja v novi številki Gospodarskih gibanj, je v Sloveniji razvidna zamuda v prihodu recesije iz EU-ja ter njenem zaznavanju, saj se uvoz umirja manj kot izvoz. Obseg uvoza se je v prvih desetih mesecih povišal za 10,7 odstotka, desetmesečni izvoz pa le še za 5,1 odstotka.

Kriza se je oktobra že poznala na trgu dela
Gospodarska klima je v novembru dosegla najnižjo raven od konca 90. let, na kar je vplivalo predvsem zmanjšanje zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih; najnižje ravni sta dosegli tudi oceni proizvodnje in naročil, najvišjo raven pa v preteklih letih ocenjene zaloge. Oktobra se je nadaljevalo tudi hitro zmanjšanje obsega industrijske proizvodnje. Kriza septembra še ni prizadela zaposlovanja, oktobrski podatki o zaposlovanju pa že kažejo zasuk na trgu dela, povečalo se je namreč število iskalcev zaposlitve, zvišala pa se je tudi stopnja anketne brezposelnosti. Na novo se je zaposlilo manj delavcev, podjetja pa so prijavila manj prostih delovnih mest, še ugotavlja ekonomski inštitut.

A. M.