Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je za letos nekoliko izboljšal napovedi. Padec bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi bil 6,7-odstoten, kar je nekoliko manj, kot so napovedali v poletni napovedi, in sicer, da bi ta lahko bil 7,6-odstoten.

V naslednjih dveh letih naj bi na raven pred epidemijo okrevali vsi agregati BDP-ja po izdatkovni strani, rast državne porabe pa se bo umirila. Na predkrizno raven bi okrevale naložbe, uvoz, izvoz in zasebna poraba. Zasebna poraba se bo povečala, stopnja varčevanja pa se bo malenkostno zmanjšala, čeprav zaradi negotovosti ostaja višja kot pred koronsko krizo.

Leta 2021 naj bi gospodarska rast dosegla 5,1 odstotka, leta 2022 pa 3,7 odstotka.

Velik padec izvoza in uvoza

Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in domačih zajezitvenih ukrepov Umar letos pričakuje velik padec izvoza in uvoza. Letos naj bi izvoz upadel za 12,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi zrasel za 9,3 odstotka, leta 2022 za 6,6 odstotka. Uvoz bo po napovedih letos upadel za 12 odstotkov. Leta 2021 naj bi zrasel za 9,6 odstotka, leta 2022 pa za 6,8 odstotka.

Zaradi omejenega gibanja in ponudbe v času karantene, povečane negotovosti in previdnostnega varčevanja bo močneje upadla tudi zasebna poraba, čeprav bo razpoložljiv dohodek ob podpornih ukrepih vlade podoben kot lani. Zasebna poraba naj bi letos upadla za 6,6 odstotka, prihodnje leto narasla na 4,7 odstotka, leta 2022 pa na tri odstotke.

Stabilizacija razmer na trgu dela

Razmere na trgu dela so zaostrene. A sprejetje interventnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest in njihovo podaljšanje sta vidneje ublažili poslabšanje razmer na trgu dela, zaradi česar bosta letos padec zaposlenosti in rast brezposelnosti manjša, kot bi bila sicer glede na padec BDP-ja. V Umarju tako pričakujejo, da se bo v drugi polovici leta stabilizacija razmer na trgu dela nadaljevala.

Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi letos dosegla 9,1 odstotka, se prihodnje leto dvignila na 9,5 odstotka, nato pa leta 2022 upadla na 8,5 odstotka. Bruto plače bodo nominalno rasle vsa tri leta, prihodnje leto naj bi bila rast sicer le 0,9-odstotna. Realno pa se bodo prihodnje leto znižale za 0,7 odstotka, nato pa povečale za 0,8 odstotka.

Inflacija bo v povprečju letošnjega leta precej nižja kot lani predvsem zaradi nižjih cen energentov, v naslednjih dveh letih pa se bo ob predpostavki zmernega gospodarskega okrevanja zvišala na raven pred epidemijo.

Tveganja ostajajo visoka

Negotovost in tveganja za še večji padec BDP-ja, povezana z negotovimi epidemiološkimi razmerami in možnostjo ponovne uvedbe strožjih zajezitvenih ukrepov, ostajajo visoki. Obstaja pa tudi nekaj možnosti, da bo gospodarska rast prihodnje leto višja od napovedi v osrednjem scenariju, so še dodali v Umarju.