Takšna gibanja potrjujejo pričakovanja iz pomladanske napovedi Umarja, da bo okrevanje počasno, pri čemer nismo izključili niti padcev v posameznih četrtletjih. Napoved glede 0,6-odstotne gospodarske rasti v letošnjem letu, čeprav najnižja v primerjavi z napovedmi drugih institucij, je tako še vedno uresničljiva.
V letošnjem prvem četrtletju se je nadaljevalo rahlo okrevanje evropskega gospodarstva, medtem ko v Sloveniji znakov oživljanja gospodarske dejavnosti še ni, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po pričakovanjih so pozitivni signali že izhajali iz povečanega tujega povpraševanja.
Umar v majski številki publikacije Ekonomsko ogledalo navaja, da se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem prvem četrtletju realno znižal za 0,5 odstotka in je bil tudi nižji kot v istem obdobju lani (za 1,2 odstotka). S tem je bila raven gospodarske dejavnosti v letošnjem prvem četrtletju najnižja od začetka gospodarske in finančne krize.
Izvoz sledi hitrejšemu okrevanju na tujem
Izboljšanje v mednarodnem okolju je spodbudno vplivalo na slovenski izvoz, potrjujejo pa se pričakovanja Umarja iz pomladanske napovedi, da ovire za hitrejšo rast izhajajo iz domačega okolja, med drugim poudarja prvi mož Umarja Boštjan Vasle. Razlike v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se po njegovih besedah kažejo tudi na rezultatih po posameznih dejavnostih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih in v prometu je bila v prvem četrtletju letos višja kot v istem obdobju lani, kar lahko povežemo s krepitvijo izvoza blaga.
S slabimi razmerami v gradbeništvu in na trgu dela so povezani medletni padci v dejavnostih trgovine, gostinstva, poslovnih storitev na področju arhitekturnega projektiranja in rudarstva. Z izjemo zdravstva in socialnega skrbstva se je nadaljevala rast dodane vrednosti v dejavnostih javnih storitev.
Brezposelnost vztraja pod 100.000
Na trgu dela v zadnjih mesecih ni bilo bistvenih sprememb. Število formalno delovno aktivnih se je tudi marca ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec, število registriranih brezposelnih, ki se je aprila in maja nekoliko povečalo, pa se giblje nekaj pod 100.000.
Marca se je nadaljevalo upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu ter v finančnih in zavarovalnih dejavnostih ter rast zaposlenosti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v javnih storitvah.
Marca je bila rast povprečne plače visoka (3,7 odstotka bruto), kar je bila posledica visoke rasti plač v zasebnem sektorju. Višja povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je marca sicer običajna, saj se v tem mesceu običajno izplačujejo nagrade in nadure za preteklo leto, letos pa je k opazno višji rasti bruto plače sektorja (6,9 odstotka) prispeval tudi dvig minimalne plače.
Inflacija prehiteva evropsko
Ob 0,4-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija maja znižala na 2,1 odstotka. V prvih petih mesecih letos se je inflacija v Sloveniji povečala nekoliko bolj kot na ravni celotnega evrskega območja, kjer je medletna inflacija maja znašala 1,6 odstotka.
"Ključne razlike se ohranjajo v prispevku cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki imajo večjo utež v našem indeksu cen življenjskih potrebščin. Nekoliko bolj so se pri nas tudi zaradi hitre rasti cen komunalnih storitev povišale še cene storitev," še ugotavljajo na Umarju.
Takšna gibanja potrjujejo pričakovanja iz pomladanske napovedi Umarja, da bo okrevanje počasno, pri čemer nismo izključili niti padcev v posameznih četrtletjih. Napoved glede 0,6-odstotne gospodarske rasti v letošnjem letu, čeprav najnižja v primerjavi z napovedmi drugih institucij, je tako še vedno uresničljiva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje