Kot kaže raziskava Združenja nadzornikov Slovenije in Združenja Menedžerjev, so povprečni skupni bruto prejemki uprav in nadzornih svetov leta 2007 znašali okoli 396.400 evrov, kar je skoraj četrtina več kot leto prej. Leta 2008 so prejemki znašali okoli 437.300 evrov, leta 2009 pa le še 387.800 evrov.

Lani se je namreč opazno znižal delež variabilne plače in udeležbe pri dobičku za člane uprave. V letih 2007 in 2008 je ta znašal 19,2 oziroma 24,4 odstotka, leta 2009 pa le še 4,2 odstotka. Član uprave je imel leta 2007 v povprečju 9,8-krat višje bruto prejemke, kot je znašala povprečna bruto plača v podjetju, leta 2008 je bil ta prejemek 8,7-krat višji, leta 2009 pa za 7,3-krat višji.

Najvišji prejemki za upravo Krke
Najvišje prejemke so v vseh treh obravnavanih letih prejeli člani uprave Krke (1,879 milijona evrov, 2,03 milijona evrov in 2,24 milijona evrov). Leta 2007 je bil na drugem mestu Petrol (1,876 milijona evrov), na tretjem pa Istrabenz (1,37 milijona evrov). Leta 2008 je bila na drugem mestu uprava Gorenja (1,67 milijona evrov), tretja pa uprava Petrola (1,56 milijona evrov). Lani je bila druga prav tako uprava Gorenja (1,29 milijona evrov), tretja pa uprava Telekoma Slovenije (1,16 milijona evrov).

Prejemki nadzornikov so leta 2007 v povprečju znašali okoli 103.600 evrov, leta 2008 nekaj manj kot 79.000 evrov, leta 2009 pa okoli 60.300 evrov. Največ so nadzorniki leta 2007 zaslužili v Mercatorju (431.000 evrov), leto pozneje v Savi (328.000 evrov), lani pa spet v Mercatorju (236.800 evrov).

Upravni odbor združenja nadzornikov je ob tem državi predlagal, da plačila nadzornikom podjetij v državni lasti uredi v kodeksu upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, ki ga bo morala sprejeti nova Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Konec leta se namreč izteče sklep vlade o omejevanju plačil nadzornikov družb v večinski državni lasti.