Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Urška Jereb, Slovenija glede na številke pred pandemijo covida-19, ko je bila dvoštevilčna rast tujih turistov, nazaduje. Profesorica na portoroški fakulteti Turistica Maja Uran Maravić na področju turizma letos ne pričakuje posebnih dosežkov, saj za kakšno posebno rast ni razlogov, ker Slovenija v zadnjih letih ni bistveno razvijala turistične ponudbe ali je dodatno tržila. "Gre za stagnacijo, še posebej če se primerjamo z leti 2015–2019, ko smo imeli dvoštevilčno rast. Zdaj imamo podpovprečno rast, tudi glede na Evropo," je pojasnila za Radio Slovenija.

Prenovljeno turistično strategijo je Slovenija sicer sprejela pred dvema letoma, vprašanje pa je, koliko jo je že implementirala. Morebitna letošnja vlaganja in naložbe bi lahko turistično tržili šele čez dve do tri leta. Tudi potrošnja, ki se malenkostno zvišuje, ne odstopa navzgor. Kot pravi Uran Maravić, je povprečna turistična potrošnja, po sicer nezanesljivih podatkih, 180 evrov, od tega gre polovica za nastanitev.

Delež turizma v bruto domačem proizvodu posledično ni ravno osupljiv. Slovenija je po podatkih svetovnega turističnega sveta lani na področju izvoza potovanj ustvarila 3,2 milijarde evrov oziroma pet odstotkov BDP-ja. Če pa upoštevamo zgolj podjetja z registrirano dejavnostjo v turizmu, pa je bilo lani po besedah Uran Marovič ustvarjenih še manj kot tri milijarde evrov.

Koprska in piranska občina želita več turistov tudi na podeželju

V slovenski Istri je po poročanju novinarke Radia Slovenija Tjaše Škamperle turistična sezona primerljiva z lansko. V piranski občini je letos denimo veliko madžarskih gostov, manj jih biva v zasebnih sobah in apartmajih. V koprski pa jih biva več pri zasebnikih.

"Koprska občina sicer pripravlja novo turistično strategijo, v kateri bo poleg kulturnega turizma poudarek na ponudbi aktivnosti na prostem. V koprski strategiji razvoja turizma težimo k celoletnemu zelenemu oziroma trajnostnemu turizmu in prav tako višji kakovosti," je za Radio Slovenija povedala koprska podžupanja Mateja Hrvatin Kozlović.

V Kopru pa se že pozna, da se je število zasebnih nastanitev v zadnjih letih povečalo, opaža hotelir Aleš Piščanc. "Organsko se prenočitve večajo. Zdaj smo na vrhuncu. Dosežena cena pa se spušča, ker ni več 100-odstotnega povpraševanja. Posledično prihajajo gostje z manjšo kupno močjo," pravi Piščanc.

Lokalno prebivalstvo je treba o vplivih turizma spraševati in upoštevati, pa opozarja dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan: "Pogostokrat vidim, da jih včasih tudi na silo vključujemo, sploh kadar se pišejo strategije, ne sprašujemo. Ljudje morajo tudi do turizma oblikovati neko stališče. To stališče pa lahko oblikujejo, če jih nekdo poučuje o tem, kaj turizem v kraj prinaša. Tukaj velikokrat vidim pri lokalnih turističnih organizacijah, da se premalo ukvarjajo z domačo populacijo."