Govedoreja se krepi, a Slovenija še vedno zaostaja za evropskim povprečjem. Foto: EPA
Govedoreja se krepi, a Slovenija še vedno zaostaja za evropskim povprečjem. Foto: EPA
false
Perutninska panoga je trdna, zatrjuje Kuhar. Foto: BoBo

Kuhar v vseh verigah zaznava občuten upad tržnih deležev domačih proizvajalcev na slovenskem trgu, tudi pri mesu goveda in perutnine. "Velikokrat, ko pogledamo letake, izjave neformalnih mesarjev, je vse domače, vse slovensko, ko pa pogledamo bilanco, vidimo, da je to praktično nemogoče. Tu so zaznane prevare," je opozoril. Tudi sicer se povečuje uvoz mesa in mesnih izdelkov, zlasti cenejših surovin iz Avstrije, Italije in Nemčije.

Agrarni ekonomist je zato opozoril, da mora razvoj mesnih verig temeljiti na nadaljnji krepitvi konkurenčnosti, vzpostaviti je treba tudi ambiciozne in realne kolektivne vizije ter strategije razvoja.

Napredujemo pri tržni vzreji goveda
Pri prašičereji, ki je v resni krizi, se kljub izjemno nizki domači proizvodnji prašičev le-te tudi izvaža, vendar pa velik delež predstavlja tudi domača vzreja.

Pri reji goveda se krepi del kmetijstva, ki uspeva na trgu in je od leta 2013 zrasel za kar 26 odstotkov, je bil vesel Kuhar in dodal, da je prav govedoreja prva moč slovenske živinoreje. Opozoril je, da vseeno zaostajamo za evropskim povprečjem, a gibanje je močno pozitivno. "V takih resnih pogojih na trgu hišna reja in hobikultura pač ne zdržita," je poudaril.

Se pa tudi pri govejem mesu kaže upad tržnega deleža domačih proizvajalcev. Leta 2001 je bilo skoraj vse meso na slovenskih trgovskih policah slovenskega porekla, zdaj ga je okoli 75 odstotkov. "Uvoz mesa tudi narašča, predvsem iz Poljske, Litve. S tem mesom verjetno ni nič narobe, a ko vidimo uvozne cene, so razlike velike," je dejal Kuhar.

Perutninarstvo je trdno, a se ne more ogniti uvozu
Proizvodnja belega mesa je v Sloveniji stabilna panoga, saj je vzpostavljena trdna vertikalna struktura. "Zadruge, podjetja, vse je delovalo za vzpostavitev trdnega sistema. Danes pri določenih obstajajo resni razvojni izzivi, a to ne bo zamajalo te res trdne panoge," je prepričan Kuhar.

A tudi perutninarski sektor krepi uvoz, predvsem surovin. "Imamo močne predelovalce, ki izdelujejo v regiji zelo močno in poznano znamko mesnega namaza, za kar se uvozi veliko surovin. Tudi drugi velik subjekt v belem mesu ima številne obrate v sosednjih državah. Slabi dve tretjini perutninskega mesa je domačega porekla, dobra tretjina iz uvoza," je še pojasnil Kuhar.

Agrarni ekonomist v mesnopredelovalni industriji zadnji dve leti opaža stabilizacijo. Oblikuje se skupina podjetij, ki izstopa po dobrih poslovnih rezultatih in napoveduje naložbe. Na evropskem parketu pa na tem področju visoko kraljujejo Nizozemska, Belgija in Finska.