Danes objavljeni podatki o tekočih javnofinančnih gibanjih po navedbah finančnega ministrstva odražajo manjšo gospodarsko dejavnost v preteklih mesecih in s tem nižje davčne prihodke ter državne ukrepe za blaženje posledic epidemije covida-19 in s tem večje odhodke. V enakem obdobju lani je imel proračun presežek v vrednosti 305 milijonov evrov.

Enajstmesečni proračunski prihodki so bili s skoraj 8,35 milijarde evrov medletno nižji za devet odstotkov. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, se je ob tem nadaljevalo postopno umirjanje zniževanja prihodkov državnega proračuna na mesečni ravni. Novembra jih je bilo za nekaj več kot 828 milijonov evrov. Davčni prihodki so v 11 mesecih skupaj dosegli nekaj manj kot sedem milijard evrov in bili za 11,8 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju.

Prihodki od dohodnine so se ustavili pri skoraj 1,03 milijarde evrov in bili od lanskega enajstmesečja nižji za 14,2 odstotka. Na ministrstvu so zapisali, da je upad v manjši meri posledica davčne razbremenitve, ki je začela veljati z začetkom leta, ter v večji meri posledica protikoronskega ukrepa, ki je davčne zavezance v času trajanja krize oprostil plačevanja nekaterih davčnih obveznosti. Prav tako je dohodnina, ki pripada državnemu proračunu, nižja zaradi dviga povprečnine občinam.

Posledice ukrepov

Prihodki od davka od dohodka pravnih oseb so dosegli 695,4 milijona evrov in bili medletno nižji za 24,2 odstotka. Tolikšen upad je po navedbah ministrstva pripisati neobračunanim in neplačanim akontacijam davka kot posledica ukrepa iz prvega protikoronskega zakona. Ob tem je finančna uprava vsa dodatna vplačila, ki so jih pravne osebe sicer izvedle, prerazvrstila in knjižila med druge davke.

Strukturno najmočnejši prihodki od DDV-ja so dosegli nekaj nad 3,26 milijarde evrov in bili medletno nižji za 8,8 odstotka. Kot spominjajo na ministrstvu, so nekatera podjetja na podlagi interventnega zakona zaprosila za obročno plačilo ali odlog plačila obveznosti iz DDV-ja. Sta pa rast in dinamika gibanja DDV-ja v največji meri odvisni od gibanja in rasti zasebne ter državne potrošnje, zasebna potrošnja pa je zaradi epidemije letos pod pritiskom.

Prihodki od pobranih trošarin so medtem dosegli nekaj več kot 1,25 milijarde evrov in bili za 12,3 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Od razglašene epidemije so nekateri davčni zavezanci po pojasnilih finančnega ministrstva izkoristili možnost za obročno odplačevanje obveznosti iz trošarin na energente. Ob tem je bila v času omejitvenih ukrepov poraba pogonskih goriv občutno nižja, na višino pobranih prihodkov pa so vplivale tudi bistveno nižje trošarine na pogonska goriva v primerjavi z lani.

Sorodna novica Letos v Sloveniji 1,1-odstotna deflacija

Nedavčni prihodki

So bili pa nedavčni prihodki s skoraj 643 milijoni evrov za 3,6 odstotka višji kot v 11 mesecih lani, za 15,4 odstotka pa so bila z nekaj več kot 618 milijoni evrov medletno višja prejeta sredstva iz proračuna EU-ja. Proračunski odhodki so bili s skoraj 10,98 milijarde evrov medletno višji za 23,8 odstotka.

Med tekočimi odhodki so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov povišale za 7,2 odstotka, na 1,31 milijarde evrov. To je deloma posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora v javnem sektorju s konca 2018, deloma pa se poznajo tudi izplačila za dodatek za rizične razmere v koronski krizi. Izdatki za blago in storitve so bili s 683,2 milijona evrov medletno nižji za 1,9 odstotka.

V okviru tekočih transferjev so bile subvencije medletno višje za 247,3 odstotka in so dosegle nekaj več kot 1,27 milijarde evrov. Od tega je npr. 559,7 milijona evrov odpadlo za plačilo prispevkov za socialno varnost za zaposlene na čakanju in tiste, ki so med epidemijo delali, in 301,6 milijona evrov na interventni ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo.

Transferji

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je proračun namenil skoraj 1,80 milijarde evrov ali 35,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med temi so se za 6,2 odstotka, na 556,6 milijona evrov, povečali družinski prejemki in starševska nadomestila ter za 65,4 odstotka, na 610,3 milijona evrov, transferji za zagotavljanje socialne varnosti.

Drugi tekoči domači transferji so bili glede na enako obdobje lani višji za 24,2 odstotka in so dosegli nekaj več kot 3,76 milijarde evrov. Znotraj tega so transferji javnim zavodom znašali 2,20 milijarde evrov, kar je 20,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Za investicijske odhodke in transferje je medtem proračun namenil 592,8 milijona evrov oziroma 13,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Vplačila v proračun EU-ja so dosegla 480,3 milijona evrov in bila glede na enako obdobje lani nižja za 1,2 odstotka. Izdatki za poplačilo obresti pa so bili ob izvedbi operacij upravljanja dolga s 759 milijoni evrov medletno nižji za 1,7 odstotka.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je medtem v 11 mesecih zaznala malo manj kot 16,89 milijarde evrov prihodkov in nekaj več kot 19,48 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj je bil pri skoraj 2,60 milijarde evrov.