"Naš namen je vladi posredovati strokovne in aktualne ocene, skupaj z rešitvami," je na srečanju s premierjem in z ministri poudaril predsednik GZS-ja Zdenko Pavček, predlagali pa so tudi spremembe pri davkih, spodbude za razvojne projekte ter učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.

Na GZS-ju poudarjajo, da razmere zahtevajo hitre, odločne in učinkovite ukrepe vlade. Zahtevajo povečanje kreditne aktivnosti, zagotovitev likvidnosti, podporo naložbam ter internacionalizaciji podjetjem, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, razbremenitev gospodarstva, varno prožnost delovnih razmerij, vzdržno plačno politiko javnega sektorja, podporo tehnološkemu razvoju in debirokratizacijo poslovanja.

Po besedah Pahorja se bo vlada poskušala odzivati, kolikor je mogoče hitro in uspešno, pri čemer Pahor poudarja, da so se odločili sprejemati ukrepe v okviru socialnega dialoga, kar terja nekaj časa. "Če hočemo, da bo Slovenija izšla iz krize s potencialom za hitrejše dohitevanje najbolj razvitih gospodarstev, je treba okrepiti konkurenčno sposobnost gospodarstva. Potrebne so tudi spremembe na področju socialne varnost in javnofinančnega načrtovanja," je dejal.

Velika pričakovanja od jamstvene sheme
V gospodarstvu si veliko obetajo od jamstvene sheme, v okviru katere bo država bankam v primeru kreditiranja podjetij ponudila jamstva v skupni višini 1,2 milijarde evrov. A shema nikakor ne zaživi. Finančni minister Franc Križanič je danes obljubil, da bo SID banka poziv bankam objavila v ponedeljek, prva dražba pa bo predvidoma prihodnji petek. Zelo kmalu bosta sledili še dve, skupaj pa bo na vseh treh na voljo 350 milijonov evrov jamstev.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ob tem banke opozoril, da država ne more biti njihov edini vir financiranja, prav tako ne SID banka. Država bo kmalu v bankah za daljše obdobje vezala dodatnih 1,5 milijarde evrov, tako da jamstvena shema ne bo prav hitro izčrpana, pa je dodal Križanič.

"Breme krize je neenakomerno razporejeno"
Da bi preživeli, so se v podjetjih na krizo odzvali z radikalnim zniževanjem stroškov, ob čemer se je Iztok Seljak iz Hidrie vprašal, zakaj tega ne storijo tudi v javnem sektorju in drugod. Breme krize je po njegovih besedah neenakomerno porazdeljeno. Na potrebne spremembe v javnem sektorju pa je opozoril tudi Štefan Sobočan iz Varisa, ki je vladi očital, da je doslej sprejemala predvsem ukrepe za pomoč podjetjem, ki so že zašla v težave, manjkajo pa preventivni ukrepi.

Zdaj na vrsti strukturne spremembe
Pahor je še pojasnil, da je vlada med krizo doslej sprejemala predvsem praktične ukrepe, "bo pa v drugi polovici leta treba ugrizniti tudi v bolj kislo jabolko in iti v strukturne spremembe", tudi prek drugega rebalansa državnega proračuna, ki ga bo vlada pripravila čez poletje. Pritrdil mu je tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič in poudaril, da bo nov vzpon mogoč le, če bo strukturno drugačen.

Poenotenje davkov in prispevkov dela
Gospodarstvo pa pozdravlja vladne ukrepe s področja delovnopravne zakonodaje, pri čemer je treba sprejeti tudi ukrepe poenotenja davkov in prispevkov iz dela ne glede na status zaposlitve. Po Pavčkovih besedah je treba začeti tudi prikaz celotnega stroška dela. "Pomembno je, da se strošek dela na plačilnih listah prikazuje. To bi zmanjšalo delo na črno, ki je v Sloveniji eden večjih problemov," je poudaril predsednik GZS-ja.

Po mnenju ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika so prav predlogi za razbremenitev stroškov dela najobčutljivejše področje. Spomnil je, da so se leta 1996 prispevki delodajalcev prepolovili, zaradi česar nastajajo določene težave pri financiranju javnih blagajn. O tem Svetlik pravi, da gre za strukturne spremembe, ki jih je treba dobro premisliti.

A. Me.