S tem del približno 6500 kvadratnih metrov degradiranih površin dobiva novo vsebino, slovenski elektrosistem pa nekaj več kilovatov doma proizvedene električne energije iz obnovljivih virov.

Obsežne degradirane površine zaradi rudarjenja in energetike v preteklosti so po zaprtju tako rudnika kot termoelektrarne v Zasavju izziv, saj niso primerne za vsako dejavnost.

Prostostoječe sončne elektrarne so, tudi glede na osončenost, ena od možnosti, ki na neki način tudi ohranjajo energetiko v regiji, predvsem pa pripomorejo k večji proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. To sledi zavezam in konceptu države in tudi občine Hrastnik, kjer obe sončni elektrarni tudi stojita.

"V Hrastniku imamo skoraj 5 MW novih sončnih panelov, ne smemo pa zanemariti tudi nekaj zasebnih hiš, ki so se priklopile. Glede na število prebivalcev sem prepričan, da je Hrastnik naredil največ na področju obnovljivih virov električne energije v Sloveniji," je dejal župan Hrastnika Marko Funkl.

Elektrarna Blate, ki jo je zgradil trboveljski Rudis z močjo 1,5 MW, bo letno proizvedla dobrih 1700 MWh električne energije, kar zadostuje približno za oskrbo 400 gospodinjstev. Graditev na degradiranem območju je tudi izziv.

"Ni šlo za klasično temeljenje, temveč smo delali betonske temelje za podkonstrukcijo, kar je zahtevalo dodaten čas in tudi dodatna finančna sredstva," je pojasnil direktor projektov Rudisa Samo Kreže.

Proizvedeno električno energijo v celoti oddajajo v slovensko elektrodistribucijsko omrežje in bodo z zmanjšanjem izpustov ogljikovega dioksida za 835 ton letno tudi pomembno prispevali tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja.