Odlok o razglasitvi epidemije covida-19 je v drugem valu trajal nepretrgoma od 19. oktobra 2020 do 16. maja 2021, kar pomeni, da so omejitve gibanja trajale več kot polovico drugega letošnjega četrtletja.

V tem času nekatera podjetja niso smela opravljati svoje dejavnosti ali pa so jo izvajala v omejenem obsegu. Delodajalci so začeli intenzivneje iskati novo delovno silo za ponovni zagon po skoraj polletnem mirovanju. Zato je bilo dogajanje na trgu dela v drugem četrtletju letos dokaj dinamično, je sporočil državni statistični urad (Surs).

Rast povpraševanja po novi delovni sili je na skoraj vseh področjih dejavnosti. V primerjavi s prvim četrtletjem je bilo dvakrat večje povpraševanje v dveh dejavnostih, in sicer v gostinstvu ter v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Omenjeni dejavnosti sta bili v času epidemije povsem zaprti, zdaj pa poskušajo delodajalci nadomestiti delovno silo, ki je v tem času izgubila zaposlitev ali pa jo našla v neki drugi dejavnosti.

Primerjava z drugim lanskim četrtletjem medtem izkazuje 90 odstotkov večje povpraševanje po novi delovni sili, kar pomeni približno 9700 več prostih delovnih mest. Medletna rast je bila najopaznejša v predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo skoraj štirikrat več prostih delovnih mest (skoraj 5800), in v dejavnosti gostinstvo, kjer jih je bilo za dva in polkrat več (nekaj več kot 1500).

Letna primerjava prav tako pokaže, da sta zgolj dve dejavnosti, pri katerih je bilo v drugem letošnjem četrtletju manjše povpraševanje kot pred enim letom, in sicer sta to oskrba z električno energijo in izobraževanje.

Delodajalci z 10 ali več zaposlenimi osebami so med aprilom in junijem razpisali okoli 12.700 prostih delovnih mest ali 61,8 odstotka vseh prostih delovnih mest v Sloveniji. Na drugi strani pa je bilo pri teh delodajalcih 81,5 odstotka vseh zasedenih delovnih mest.

Podatki, iz katerih so odstranjeni vplivi sezone in koledarja, kažejo, da je bilo v Sloveniji v drugem četrtletju zasedenih približno 777.200 delovnih mest, kar je za 6300 več kot v prvem četrtletju. Primerjava podatkov na letni ravni pokaže, da se je število zasedenih delovnih mest na ravni Slovenije povečalo za skoraj 14.100 oz. za 1,8 odstotka. Najbolj se je povečalo število zasedenih delovnih mest v dejavnosti gradbeništvo, in sicer za 6,3 odstotka (kar je približno 3600), in v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, za 5,7 odstotka (kar je približno 3400 zasedenih delovnih mest več kot pred enim letom).

Več delovnih mest v gostinstvu

V gostinstvu se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem število zasedenih delovnih mest povečalo za 2,8 odstotka, kar pa je še vedno manj kot pred enim letom.

Stopnja prostih delovnih mest je bila v drugem četrtletju 2,6-odstotna, kar je za pet desetink odstotne točke več kot v prvem četrtletju. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je ta povečala za 1,2 odstotne točke. Najvišji sta bili tokrat v gradbeništvu, šestodstotna, in v gostinstvu, 5,5-odstotna.

Na tokratno zvišanje stopnje prostih delovnih mest je vplivalo predvsem izrazito povečanje števila prostih delovnih mest že drugo četrtletje zapored. Od leta 2008 je bila najvišja, torej 2,6-odstotna, stopnja prostih delovnih mest na ravni Slovenije poleg tega četrtletja dosežena že dvakrat, in sicer v tretjem četrtletju 2018 in v prvem četrtletju 2019.