Julija je bila povprečna 12-mesečna rast cen 1,7-odstotna, julija lani 1,5-odstotna. Julija lani je sicer država zaznala 1,9-odstotno inflacijo, je sporočil državni statistični urad (Surs).

Storitve so se v enem letu podražile za 2,9 odstotka, blago pa za 1,5 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so bile višje za 1,9 odstotka oz. 1,6 odstotka, cene trajnega blaga pa v povprečju enake kot julija lani.

K letni inflaciji so največ ali 0,6 odstotne točke prispevale višje cene blaga in storitev iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Oskrba z vodo in različne storitve v povezavi s stanovanjem so se podražile za 7,1 odstotka, električna energija, plin in druga goriva pa za 3,7 odstotka. Višje cene hrane so k inflaciji prispevale 0,5 odstotne točke.

Medtem pa so letno inflacijo za 0,2 odstotne točke blažile nižje cene goriv in maziv za osebna vozila. Te so se znižale za 3,5 odstotka.

Poletne razprodaje in deflacija

Na mesečni ravni so na znižanje cen najbolj vplivale poletne razprodaje oblačil in obutve. Cene oblačil, ki so bile nižje za 13,1 odstotka, so k mesečni deflaciji prispevale 0,7 odstotne točke, cene obutve, ki so bile nižje za 10 odstotkov, pa 0,2 odstotne točke. Malenkost so k deflaciji prispevale nižje cene pogonskih goriv in druge manjše julijske pocenitve.

Mesečno deflacijo so na drugi strani za 0,4 odstotne točke blažile višje cene počitniških paketov. Te so bile višje za 10,9 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija dvoodstotna, julija lani 2,1-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,8-odstotna, julija lani 1,7-odstotna.

Storitve so se v letu dni podražile za 3,1 odstotka, blago pa za 1,4 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale, cene trajnega blaga pa znižale.

V območju evra 1,1-odstotna inflacija

Območje evra je julija po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat v medletni primerjavi ugotovilo 1,1-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta junija pri 1,3 odstotka. Na julijsko inflacijo so imele največji vpliv višje cene hrane, alkohola in tobaka.

Cene hrane, alkohola in tobaka so se julija zvišale za dva odstotka, potem ko je bila junija rast 1,6-odstotna. Sledile so cene storitev z 1,2-odstotno rastjo (junija 1,6-odstotna rast), cene energije z 0,6-odstotno rastjo (junija 1,7-odstotna rast) in cene industrijskih dobrin brez energentov z 0,48-odstotno rastjo (junija 0,3-odstotna rast).

Srednjeročni cilj Evropske centralne banke je inflacija blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma.