Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) vladi predlaga, da bi do konca junija letos podaljšala ukrep povračila dela fiksnih stroškov in ukrep povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo.

"Smo pred točko, ko smo imeli z ukrepi prvo četrtletje letos relativno dobro pokrito, medtem ko se določena negotovost med gospodarskimi subjekti pojavlja za drugo četrtletje," je na današnji vladni novinarski konferenci o aktualnih razmerah covida-19 poudarila predsednica zbornice Mariča Lah in dodala, da poleg omenjenih dveh ukrepov vladi predlagajo tudi nov ukrep za tiste dejavnosti, ki so zaradi ukrepov za zajezitev epidemije še vedno zaprte – gre za povračilo dela izgube prihodkov od prodaje za čas od marca lani do konca junija letos.

Ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška so zato pozvali k vnovičnemu sklicu strateškega sveta za konkurenčnost. "Glede na to, da se je vlada skozi celotno obdobje zelo tekoče odzivala in razumela probleme v gospodarstvu, pričakujemo, da bo strateški svet sklican kar se da hitro in da bi še v marcu poskušali oblikovati ukrepe za drugi kvartal in da bi se tako nekako izognili temu občutku negotovosti," je ob tem dodala Lahova.

Sicer ukrepe, ki jih je vlada sprejela v preteklem letu in so bili "del nekega konsenza med gospodarstvom in politiko oz. strokovno skupino", v zbornici ocenjujejo, da so bili "brez dvoma naravnani v pravo smer in tudi pravočasno sprejeti".

Opažajo pa, da nekatere trenutne omejitve gospodarske subjekte postavljajo v neenakopraven položaj in povzročajo nelojalno konkurenco. Lahova je pri tem izpostavila omejitev poslovanja trgovin površine nad 400 kvadratnih metrov in spomnila, da so bile glede tega v nekaterih državah, kot je denimo Avstrija, glede tega tudi ustavne presoje.

Po besedah predsednice Trgovinske zbornice pa je interes za celjenje med prodajalci ne glede na starost "izjemno velik". Ob tem Lahova pričakuje, da bodo, ker so v strategiji cepljenja uvrščeni pod kategorijo prehrana, prioritetno prišli na vrsto in bi se lahko cepljenje zanje začelo v začetku aprila.

V trgovinski panogi lani izgubljenih 11 tisoč delovnih mest

Posledice epidemije so bile po oceni Lahove za trgovinsko panogo hude. Med najdlje zaprtimi dejavnostmi je bila tudi neživilska trgovina. Od preteklega marca do današnjega dne so bili zaprti skupno kar sedem mesecev. Skupni prihodki trgovine so se lani glede na leto 2019 zmanjšali za 10 odstotkov oz. za 3,5 milijarde evrov. Po podatkih Eurostata pa je bil upad prihodkov iz trgovine na drobno v Sloveniji največji med članicami EU-ja, čemur Lahova pripisuje dejstvu, da so bili v trgovini na drobno zaprti najdlje, "mnogo dlje, kot so bile trgovine v drugih državah EU-ja".

V panogi v Sloveniji je bilo lani izgubljenih 11.000 delovnih mest, v prvih dveh mesecih letos še 1600, od tega več kot polovico v trgovini na drobno, je navedla.

Med pomembnimi spremembami pa so tudi spremenjene nakupovalne navade slovenskih potrošnikov. Čeprav se je število nakupov znižalo, pa je se je zvišala vrednost povprečne nakupne košarice, slovenski potrošnik je postal še racionalnejši, povečal se je tudi nakup na spletu. Po anketi TZS-ja, ki so jo opravili med svojimi člani, se je spletno nakupovanje, odvisno od posameznega segmenta, povečalo za od 40 do 600 odstotkov. Po ocenah bo med 30 in 40 odstotkov potrošnikov, ki pogosto nakupujejo prek spleta, ta način obdržalo tudi po normalizaciji razmer (v svetu je ta odstotek nekoliko višji – znaša nekje 62 odstotkov). "Spletna prodaja je brez dvoma pozitivno vplivala na naše poslovanje, vendar obenem je treba poudariti, da je spletna prodaja komaj 1,5 odstotka celotne prodaje v trgovini (podatek je za 2019)," je dodala.