S padcem banke Lehman Brothers se je septembra 2008 začela najhujša finančna kriza sodobnega časa. Predsednik Feda Ben Bernanke ne obžaluje, ker propadli banki takrat niso priskočili na pomoč. Foto: EPA
S padcem banke Lehman Brothers se je septembra 2008 začela najhujša finančna kriza sodobnega časa. Predsednik Feda Ben Bernanke ne obžaluje, ker propadli banki takrat niso priskočili na pomoč. Foto: EPA
Savine delnice so se od sredine avgusta podražile za okrog 20 odstotkov.

Avgusta je bilo v ZDA ukinjenih 54 tisoč delovnih mest, kar je približno pol manj od pričakovanj. Večina odpuščanj gre na račun začasnih zaposlitev zaradi potreb popisa prebivalstva, zato številka ni zaskrbljujoča, prav tako ne porast brezposelnosti z 9,5 na 9,6 odstotka. Največjo brezposelnost tega desetletja je imelo ameriško gospodarstvo oktobra lani, ko je bilo brez dela 10,1 odstotka aktivnega prebivalstva. Danes objavljeni podatki vlivajo upanje, da se razmere na trgu dela vendarle izboljšujejo. To dokazuje tudi predstava zasebnega sektorja, ki je v prejšnjem mesecu ustvaril 67 tisoč zaposlitev.
Frankfurt za 1,5 odstotka v plusu
Zahodne borze so se burno odzvale na spodbudne podatke o trgu dela. Frankfurtski DAX 30 se je povzpel za odstotek in pol, do skoraj 6.200 točk (na začetku tedna je bil še pod 6.000 točkami), seveda pa tudi na Wall Streetu pričakujejo pozitiven dan. Newyorški indeks Dow Jones (10.320 točk) je strmi sredini rasti v četrtek dodal še pol odstotka, vendar je bil promet nizek. Vlagatelji niso bili pripravljeni preveč tvegati, so se pa razveselili nekaterih znakov, da nepremičninska kriza le ni tako huda. Vsaka spodbudna makroekonomska novica je v teh dneh, ko je trg že v precejšnji meri pripravljen na novo ameriško recesijo, še kako dobrodošla.

Tečaji delnic v prvi kotaciji

KRKA

-0,33 % 66,06 EUR
TELEKOM+0,99 %91,90
GORENJE+0,64 % 12,62
LUKA+0,06 %15,74
PETROL+0,90 % 240,99
MERCATOR-0,19 %136,33
NOVA KBM+0,10 %10,51
INTEREUROPA+2,15 %3,80

Bernanke prepričan, da je ravnal prav
V četrtek je pred člani preiskovale komisije pričal predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke. Še vedno je prepričan, da Fed ni mogel rešiti investicijske banke Lehman Brothers, s padcem katere se je pred dvema letoma začela najhujša finančna kriza in recesija po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Številni menijo, da bi moral Fed preprečiti Lehmanov padec in da se je s svežnjem ukrepov za pomoč gospodarstvu, vrednim 700 milijard dolarjev, odzval prepozno. Člani komisije so Bernankeja vprašali, zakaj je vlada našla denar za rešitev zavarovalnice AIG, pri Lehmanu pa so dvignili roke. Bernanke je dejal, da sta zgodbi različni, saj bi z reševanjem Lehmana davkoplačevalce obremenili z milijardami dolarjev, ki jih ne bi dobili nazaj, medtem ko naj bi AIG sčasoma odplačal vso državno pomoč.

Savine delnice nadaljujejo rast
Na Ljubljanski borzi je bilo petkovo trgovanje rahlo pozitivno. Od šesterice delnic, ki sestavljajo indeks SBI TOP (ta se je zvišal za 0,2 odstotka, na 820 točk), so se pocenile le Krkine in Mercatorjeve, vendar malenkostno. Z najlikvidnejšo Krko je promet komaj presegel 100.000 evrov, kar dokazuje, da se je poletno mrtvilo preneslo še v jesen. V prvi kotaciji so se za odstotek podražile delnice Telekoma in Petrola, za dve tretjini odstotka pa delnice Gorenja, ki je sporočilo, da bo širilo proizvodnjo grelnikov vode v Srbiji. Po rasti zadnje dni izstopajo le Savine delnice, potem ko je uprava začela odkup lastnih delnic. Sava je v petek pridobila še 2,73 odstotka in dosegla 170 evrov.