"Razpoložljivi kazalniki kažejo nadaljnjo blago rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju tudi v drugem četrtletju. K njej je prispevala predvsem nadaljnja rast storitvenega sektorja, medtem ko se predelovalne dejavnosti še naprej spopadajo z upadom naročil. Na trgu dela kljub znakom postopnega umirjanja povpraševanja po delovni sili brezposelnost ob visoki rasti stroškov dela ostaja zgodovinsko nizka," je ozadje odločitve sveta Evropske centralne banke (ECB) povzel guverner Boštjan Vasle.

Kot je spomnil, se je inflacija v evrskem območju junija glede na prvo oceno evropskega statističnega urada Eurostat medletno spet znižala, na 2,5 odstotka, k temu pa je prispevala predvsem nizka rast cen energentov. Medtem osnovna inflacija ostaja nespremenjena, pri 2,9 odstotka, na povišanih ravneh pa jo vzdržuje visoka storitvena inflacija, ki se od konca lanskega leta giblje blizu štirih odstotkov. "Visoka storitvena inflacija še naprej odraža vztrajnost domačih inflacijskih pritiskov, predvsem prehajanja povišane rasti stroškov dela v rast cen," je opozoril Vasle.

Premije za tveganje za nakup obveznic ostajajo relativno nizke

V zadnjem mesecu so bile zahtevane donosnosti vrednostnih papirjev državnega in zasebnega sektorja evrskega območja po njegovih besedah nekoliko bolj volatilne. Na to je vplivala predvsem negotovost tržnih udeležencev v zvezi z izidi evropskih in francoskih volitev. Tudi premije za tveganje, ki jih vlagatelji zahtevajo za nakup obveznic, ostajajo relativno nizke, je dejal. Delniški indeksi so v evrskem območju nekoliko upadli, najbolj v bančnem sektorju, je nadaljeval.

"Kljub temu finančni kazalniki kažejo, da je transmisija denarne politike delovala nemoteno in homogeno ter podpirala vrnitev inflacije k srednjeročni ciljni ravni dveh odstotkov. Tržni udeleženci še naprej pričakujejo, da bo zaradi zmernega upočasnjevanja inflacije zniževanje ključnih obrestnih mer ECB-ja postopno. Krivulje obrestnih zamenjav za letos vračunavajo še eno do dve znižanji ključnih obrestnih mer," je navedel guverner.

Ključne obrestne mere ECB-ja nespremenjene

"Na podlagi teh podatkov in pričakovanj glede nadaljnjega gibanja ključnih agregatov smo se člani sveta ECB-ja odločili, da ključne obrestne mere ECB-ja ohranimo nespremenjene," je pojasnil četrtkovo odločitev ECB. "Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer, to je ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. To pomeni, da se ne zavezujemo nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer," je sklenil.

Kot je danes poročal Radio Slovenija, Vasle sicer deli mnenje s poznavalci, ki še letos pričakujejo najmanj eno do dve znižanji obrestnih mer. "Osebno mislim, da se bo zniževanje obrestnih mer nadaljevalo, kdaj točno bo prišlo do znižanja, pa je odvisno od dejanskih podatkov," je povedal za radio.

Potem ko svet ECB-ja v četrtek ni posegel v obrestne mere, ostaja osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja pri 4,25 odstotka. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, je še naprej pri 3,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa se ohranja pri 4,50 odstotka. Prvi dve obrestni meri še vedno ostajata blizu najvišjih ravni od uvedbe evra.

Zadnji rez v osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke je ECB izvedel junija. Šlo je za prvi rez v vsaj katero od obrestnih mer od septembra 2019 in za obrat v denarni politiki, ki jo je ECB začel zaostrovati pred skoraj dvema letoma.