Na slovenskih njivah znova prevladujejo žita za zrnje s 55-odstotnim deležem. Najbolj pa so se zmanjšale površine, posejane z beljakovinskimi rastlinami, skupaj za skoraj 2.000 hektarjev.

Po začasnih statističnih podatkih je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.514 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom. Večje razlike v velikosti posejane površine glede na prejšnje leto so bile med posameznimi vrstami žit.

Pšenica je bila posejana na pol odstotka manjši površini, površina s piro pa je bila manjša za osem odstotkov. V zadnjih dveh letih se je površina obeh skupaj zmanjšala za več kot 3.600 hektarjev, skupaj so ju letos pridelovali na 27.842 hektarjih njiv.

Od krušnih žit se je najbolj povečala površina, posejana z ržjo (za 21 odstotkov). Pridelovali so jo na 1.308 hektarjih. Ječmen so pridelovali na skoraj 21.000 hektarjih, kar je za tri odstotke večja površina kot lani.

V primerjavi z letom 2017 se je povečala tudi površina s tritikalo (za 14 odstotkov), ki so jo pridelovali na 5.714 hektarjih. Od krmnih žit sta se na letni ravni zmanjšali površini, posejani s koruzo za zrnje (za dva odstotka) in z ovsom (za 14 odstotkov). Koruzo so pridelovali na 37.516, oves pa na 1.249 hektarjih.

Površina, posejana z ajdo, se je zmanjšala za 22 odstotkov, pridelovali so jo na 501 hektarju. Spomladanska setev ajde sicer predstavlja zgolj četrtino celotne pridelave, saj se tradicionalno seje kot poznejši posevek, po spravilu glavnega posevka.

Upad pridelave beljakovinskih rastlin
Vse t. i. beljakovinske rastline, razen deteljno-travnih mešanic, medtem letos rastejo na manjši površini kot v prejšnjem letu. Sojo so pridelovali na nekaj več kot 1.700 hektarjih, to je za 40 odstotkov manj kot lani. Za 35 odstotkov se je zmanjšala tudi površina, zasajena s krmnim grahom. Skupaj so ga pridelovali na 430 hektarjih njiv.

Detelje so letos prekrivale 3.114 hektarjev njiv ali 21 odstotkov manj, lucerna pa 4.710 hektarjev ali tri odstotke manj kot v letu 2017. Od rastlin za pridelovanje beljakovinske krme so bile samo deteljno-travnate in travno-deteljne mešanice posejane na večji površini kot v prejšnjem letu; prve so pridelovali na 3.271 hektarjih njiv (to je za 14 odstotkov več kot v 2017), druge pa so rasle na 9.247 hektarjih (dva odstotka več).

Večja kot v prejšnjem letu je bila tudi površina njiv s travami in travnimi mešanicami na njivah, in to skupaj za sedem odstotkov, obsegala je 6.337 hektarjev. Koruzo za silažo so pridelovali na 28.124 hektarjih, kar je bila skoraj enako velika površina kot v 2017.

Manjši posevki oljnic
Površina, namenjena pridelavi oljne ogrščice, je bila skoraj enaka kot v 2017, znašala je 3.405 hektarjev. Po letu 2015, v katerem je bila ta oljnica zaradi mokre in mrzle jeseni posejana na manj kot tretjini povprečne površine prejšnjih petih let, se je zdaj površina s to kulturo ustalila pri nekaj manj kot 3.500 hektarjih.

Sončnice so bile letos posejane na 289 hektarjih, kar je za 10 hektarjev manj kot v letu 2017. Na veliko manjši površini kot v prejšnjem letu so v 2018 rasle tudi oljne buče; pridelovali so jih na 3.672 hektarjih, kar je 828 hektarjev (ali 18 odstotkov) manj od površine s to kulturo v letu 2017.

Zmanjšuje se pridelava krompirja
Pridelava krompirja se še kar zmanjšuje, saj je bila površina, zasajena s to poljščino, spet manjša kot v prejšnjem letu, tokrat za 11 odstotkov, in je prvič od leta 1991 znašala manj kot 3.000 hektarjev. Krompir so tako v letu 2018 pridelovali na 2.814 hektarjih njiv.

Površina njiv v prahi je bila letos za štiri odstotke manjša kot v preteklem letu. V letu 2018 je namreč počivalo 1.260 hektarjev njiv.