Celjsko okrožno sodišče je predlog prejelo v petek, Vegrad pa mora po sklepu sodišča predlog v 15 dneh ustrezno dopolniti. Predložiti mora poročilo o finančnem položaju in poslovanju, revizorjevo poročilo o revidiranju tega poročila, načrt finančnega prestrukturiranja ter poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. Če teh dokumentov ne bodo dostavili, bo sodišče zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka.

Boštjančič: To je ponižujoč odnos do nadzornikov
Nad to potezo uprave je še posebej presenečen predsednik nadzornega sveta Vegrada Boštjančič, saj nadzorniki z vložitvijo predloga niso bili seznanjeni. Dejal je, da ne najde pravih besed za početje Vegradove uprave. "Besedi čudno ali nenavadno sta premili," je zatrdil in dodal, da bo nadzorni svet na nadaljevanju seje v petek v zvezi s tem sprejel določene sankcije.

Takšno delovanje uprave namreč po njegovem kaže ponižujoč odnos do nadzornega sveta. Na petkovi seji nadzornega sveta bo Boštjančič zato "absolutno sprožil to vprašanje in v zvezi s tem pričakujem, da bosta ostala dva člana delovala v luči odgovornih članov nadzornega sveta."

Ogorčen je tudi izvršni direktor drugega največjega lastnika Vegrada, državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje, Matej Golob Matzele: "Gre za nezaslišano in nelogično dejanje nekoga, ki vodi delniško družbo v tej državi. To hkrati kaže, kako se sploh izvaja zakonodaja." Prav tako meni, da prvi nadzornik Boštjančič za to ni vedel, je pa mogoče, da sta bila preostala člana nadzornega sveta - Samo Mastnak in Branka Gabrijel - s tem seznanjena, a tega, kot je pojasnil, ne more dokazati.

Odgovor na predloge za stečaj
Vegrad je predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložil zaradi več predlogov za stečaj. Te so vložila podjetja Martink iz Ljubljane, Tuš Nepremičnine iz Celja, Taxgroup iz Ljubljane, Lafarge Cement iz Trbovelj ter Ferrotransz 98 Kereskedelmi iz Dabasa na Madžarskem. Vegrad je nanje podal ugovore in se na sodišču zavezal, da bo pripravil celovito poročilo o svojem finančnem poslovanju in položaju.

V obrazložitvi je Tovšakova zapisala, da dolžnik že pred koncem izdelave poročila in kljub sklepom julijske skupščine o povečanju osnovnega kapitala ugotavlja, da je v stanju insolventnosti. Dodala je, da v Vegradu ocenjujejo, da obstajajo realne možnosti za nadaljnje poslovanje ob izvedenem finančnem prestrukturiranju, ki kažejo na smotrnost uvedbe prisilne poravnave zaradi zagotovitve normalnega in likvidnega poslovanja družbe.

Vegrad: Kooperanti naj bi odpisali tretjino terjatev
Uprava Vegrada naj bi kooperantom, ki so jim dostavljali material, poslala pogodbe s predvidenim dveletnim 50-odstotnim moratorijem, 30 odstotkov terjatev družbi pa bi bilo odpisanih. Kot je še pojasnil sindikalist Srečko Čater, bi bila glede na pogodbe petina terjatev poplačanih prihodnje leto. Ob tem se sprašuje, kje bo uprava propadajočega velenjskega gradbenega podjetja dobila denar za plače 633 delavcem v matični družbi, ki že tri mesece niso dobili plač. Če uprava doslej ni mogla zagotoviti denarja, ga ne bo mogla niti v prihodnje, je prepričan Čater.

O načrtu prestrukturiranja v četrtek še lastniki
Nadzorni svet Vegrada se je sicer v ponedeljek seznanil z okoli 40 strani dolgim načrtom o finančnem prestrukturiranju podjetja. Načrt bo uprava v četrtek predstavila tudi lastnikom družbe, v petek pa se bo po besedah prvega nadzornika Klemena Boštjančiča znova sestal nadzorni svet.

Največja oz. 57-odstotna lastnica Vegrada je družba Vegrad Naložba, ki jo obvladuje glavna direktorica Hilda Tovšak, vodi pa jo članica nadzornega sveta Branka Gabrijel. Drugi največji lastnik je državna Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki ima v Vegradu 29-odstotni delež.

Tovšakova brez odgovorov o plačilu delavcev
Tovšakova v ponedeljek sicer ni pojasnila, kdaj lahko delavci pričakujejo plače, je pa zagotovila, da se vodstvo trudi "po najboljših močeh" in si močno prizadeva za dokončanje Celovških dvorov.

Uprava Vegrada je plačilno nesposobnost razglasila v četrtek. Zdaj podjetje čakata bodisi prisilna poravnava bodisi stečaj, pri čemer je Tovšakova bolj naklonjena prisilni poravnavi, ministrica za gospodarstvo Darja Radić pa stečaju, ki bi bil ugodnejši tudi za delavce.