Finančni minister Andrej Bertoncelj je povedal, da so na finančnem ministrstvu komisarko nedavno obvestili o izpeljanem postopku prodaje po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO), po kateri je Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) lani jeseni uspelo prodati 65 odstotkov delnic NLB-ja, slabih deset odstotkov, konkretno deset odstotkov minus delnica, pa je ostalo neprodanih in naj bi jih država prek borze v skladu s terminskim načrtom prodala do konca tega leta.

Bertoncelj je komisarko Vestagerjevo, ki je na prvem obisku v Sloveniji, seznanil s tem, da postopki pri SDH-ju potekajo skladno z začrtano časovnim načrtom, trenutno pa so na strokovni ravni pogovori med ministrstvom in komisijo glede zamisli o odpravi preostalih omejitev na področju opravljanja storitev lizinških poslov in faktoringa ter zapiranja poslovalnic, predvsem pa prodaje hčerinske zavarovalnice NLB Vita, v vmesnem obdobju do prodaje preostalih delnic.

Na mizi je slovenski predlog o zamrznitvi glasovalnih pravic za neprodanih deset odstotkov v zameno za omenjeno odpravo omejitev, cilj države pa je po Bertoncljevih besedah banki zagotoviti nadaljnji razvoj.

S finančnega ministrstva so v sporočilu za javnost pozneje sporočili, da predlagajo prenehanje veljavnosti tistih omejitev, ki najbolj bremenijo poslovanje NLB-ja, s tem pa negativne finančne posledice povzročajo tudi novim zasebnim lastnikom.

Bertoncelj je tudi izrazil pričakovanje, da bo komisija pokazala razumevanje, in Vestagerjevo seznanil s tem, da tudi nekateri novi delničarji, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, "pričakujejo, da bodo zaveze za NLB spremenjene tako, da ne bodo povzročale škode novim lastnikom banke".

Finančni minister ob tem priznava, da so pogovori kompleksni in da bodo trajali nekaj časa, tako da še ni mogoče reči, kaj se bo zgodilo prej, dogovor s komisijo ali zaključek privatizacije.

Zadovoljna komisarka

Vestagerjeva je v povezavi z NLB-jem povedala, da komisijo veseli profesionalna in skrbna dosedanja izpeljava privatizacije, o kateri je bilo v preteklosti veliko usklajevanj med Brusljem in Ljubljano, razume pa tudi, zakaj SDH lani jeseni ni prodal še preostalih deset odstotkov minus eno delnico. Zadovoljna je tudi z jasnim signalom o nadaljevanju postopkov.

Potrdila je, da je zamisel o zamrznitvi glasovalnih pravic v zameno za sprostitev omejitev del pogovorov, in izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija glede tega proaktivna. Več ni želela povedati.

Slovenija ni zaprosila za odlog prodaje Abanke

Glede prodaje Abanke, ki bi jo nekateri v političnih krogih radi opustili oz. umaknili s seznama slovenskih zavez po obsežni sanaciji bank ob koncu leta 2013, je Bertoncelj Vestagerjevi zagotovil, da SDH prodajo banke, ki mora biti končana do konca junija letos, vodi neodvisno in samostojno ter skladno z začrtano časovnico. V kratkem naj bi tako pričakovali zavezujoče ponudbe. Povedal je tudi, da Slovenija za odlog ali opustitev prodaje ni prosila.

Vestagerjeva je povedala, da je zaveze Slovenije treba gledati v celoti in ob upoštevanju razlogov, zakaj so se slovenske banke znašle v težavah. Priznala je, da je Abanka večino svojih zavez izpolnila in je v bistveno boljši kondiciji kot pred leti, a eden od razlogov za vključitev prodaje banke med zaveze so bile po njenih besedah negativne izkušnje z vmešavanjem države v korporativno upravljanje.

Komisarko tudi veseli, da SDH prodajo nadaljuje, je pa spomnila, da so zaveze nekaj, kar komisija in Slovenija dorečeta skupaj.

Načrti državnih pomoči

Vestagerjeva in Bertoncelj sta govorila tudi o načrtih Evropske komisije na področju državnih pomoči v okviru naslednjega večletnega finančnega obdobja 2021‒2027.

Na začetku januarja je namreč komisija napovedala podaljšanje veljavnosti obstoječih pravil glede državnih pomoči do vključno leta 2022, hkrati pa napovedala uvedbo celovite evalvacije pravil, da se ocenijo njihova učinkovitost, relevantnost in skladnost z drugimi politikami EU-ja.

Komisija je sicer že v zadnjih letih izvedla prenovo pravil, kjer je več pristojnosti glede presojanja ustreznosti državnih pomoči prešlo v roke nacionalnih organov, medtem ko se je komisija osredotočila na primere z največjimi vplivi na konkurenco na notranjem trgu EU-ja.

V Bruslju poudarjajo, da je že zdaj 97 odstotkov vseh postopkov državnih pomoči mogoče izvesti brez vloge Evropske komisije, a ta za naslednje sedemletno obdobje predlaga nadaljnje poenostavitve pri naložbah, kjer se državne naložbe dopolnjujejo z evropskim sofinanciranjem.

Bertoncelj je poudaril, da Slovenija podpira spremembe v smeri moderniziranega sistema državnih pomoči in si prizadeva za nadaljnjo poenostavitev postopkov in večjo uskladitev pravil z drugimi politikami EU-ja, kot je kohezijska politika. Vestagerjevo podpora Slovenije zelo veseli.

Finančni minister je tudi spomnil, da ima Slovenija na področju državnih pomoči centraliziran sistem in zato pri prehodu na novo ureditev spremljanja državnih pomoči z večjo pristojnostjo članic ni imela večjih težav. O učinkovitosti sistema po njegovih besedah priča tudi to, da je Slovenija ena od le petih članic, ki nimajo odprtega zahtevka za vračilo nedovoljene državne pomoči.