Vizjak je poudaril, da cilj zakonov ni reformacija celotnega sistema. "Postopkov, na katere so se projektanti, inženirji in drugi navadili, nima smisla spreminjati, če za to ni potrebe," je ponazoril. Številne rešitve v obeh zakonih so dobre, številne pa so potrebne dodelave, je dejal.

Med ključnimi cilji je okoljski minister poudaril administrativne razbremenitve, zagotavljanje trajnostnega gospodarskega razvoja pa tudi rešitve, potrebne v luči prehoda v digitalno družbo.

V gradbenem zakonu bo, denimo, nova možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni, če ima investitor vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne nasprotuje. Zakon bo poenostavil pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, investitorji pa bodo lahko po novem objekte, ki ne potrebujejo okoljske presoje, na lastno odgovornost začeli graditi že na podlagi dokončnega, in ne šele pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Novi zakon tudi prinaša možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čimer vlada sledi načelom krožnega gospodarstva. Spreminjajo se določena določila glede legalizacije objektov, nadzor nad enostavnimi objekti pa se širi na občinsko redarstvo.

Zakon o urejanju prostora je "dvojček" gradbenemu zakonu, zaradi tesne medsebojne povezanosti je hkratna obravnava obeh v državnem zboru smiselna, je menil Vizjak. "Tudi ta zakon ne predstavlja nobene revolucije," je dejal. Ključne rešitve gredo v smeri pohitritve postopkov in debirokratizacije. Pri tem je Vizjak poudaril, da je za dolgotrajnost postopkov največkrat krivo pomanjkanje strokovnih podlag.

Zakon prinaša tudi rešitve za primere, ko mnenja različnih državnih ali občinskih organov ni usklajeno. "Zavod za varstvo narave pogosto vidi zadevo drugače kot direkcija za vode. Pripravljavec občinskega prostorskega načrta ne more ustreči obema, ker sta si v nasprotju. Za take primere urejamo načine reševanja sporov, saj investitor ne sme trpeti zaradi neusklajenega mnenja države," je pojasnil Vizjak.

Pomembna novost je projektni pristop

Zelo pomembna novost je po njegovih besedah projektni pristop. "Izdelava prostorsko-izvedbenega akta mora teči kot izvedba nekega projekta," je poudaril in podčrtal tudi neformalno sodelovanje z nosilci urejanja prostora že med nastajanjem dokumentacije, preden so torej mnenjedajalci pozvani k oddaji pisnega mnenja o prejetih dokumentih.

Novosti v obeh zakonih so tudi pri sodelovanju javnosti. "Javnost seznanjamo z osnutki, ki še niso usklajeni z mnenjedajalci, s čimer jo zavajamo. Predstavljamo rešitve, ki jih na koncu morda sploh ne bo ali pa bodo v celoti ali deloma drugačne. Prav je, da javnosti predstavljamo usklajene, osmišljene rešitve, tisto, kar je izvedljivo in uresničljivo. Zato je vključevanje javnosti predvideno v fazi, ko je projekt izvedljiv in ima pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora in mnenjedajalcev," je pojasnil.

Ne nazadnje je Vizjak poudaril željo, da bi kompromis dosegli tudi z arhitekti, ki želijo biti "ves čas vključeni v projekte". "Ne pristajam na dominantno vlogo v kakršnem koli postopku, so pa eni od strokovnjakov, za katere je prav, da so pri graditvi ves čas zraven," je menil. Z dogovorom o tej vlogi bi lahko "začeli tlakovati pot konsenza in sodelovanja z inženirji, ki še vedno ni dosežena".

Odbor DZ za infrastrukturo bo drugo obravnavo obeh zakonov opravil prihodnji teden.