Za predsednika vlade Pahorja bo osrednja težava v prihodnjih letih težava zaposlovanja. Trg dela bi po njegovem moral postati fleksibilnejši, a ne samo z ukrepi, ki bi pomenili možnost hitrejšega odpuščanja delavcev, ampak tudi za možnost hitrejšega zaposlovanja.

Priznal je, da je strošek države v bruto plači visok, zato si bo vlada prizadevala za njegovo zmanjšanje, iz državne blagajne pa bo vlada jemala samo tisto, kar potrebuje za normalno delovanje države.

Vlada na več gospodarsko pomembnih obiskov
Zavzel se je tudi za krepitev konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, glede delitve dobička gospodarskih družb pa je napovedal, da se bodo o tem še pogovarjali. Zanj je tudi pomembno, da se Gorenju omogoči, da ostane proizvajalec končnih produktov in da slovenska diplomacija še naprej odpira vrata slovenskemu gospodarstvu na Balkanu. Vlada sicer letos načrtuje še tri pomembne gospodarske obiske - v Braziliji, Indiji in na Kitajskem.

Prisluhnili bodo pričakovanjem Gorenja
Gorenje je Pahor obiskal, ker pravi, da gre tja, kjer meni, da je lahko koristen. Po njegovih besedah bo vlada pri pripravi ukrepov za izhod iz gospodarske in finančne krize prisluhnila načrtom in pričakovanjem Gorenja.

Predsednik uprave velenjske družbe Franjo Bobinac je ob tem pojasnil, da je Gorenje pred dokapitalizacijo, ki je potrebna za hitrejšo rast Gorenja. Skozi njo obstaja možnost, da bo država svoj 26-odstotni lastniški delež v Gorenju zmanjšala pod portfeljskega.

Naloge je treba uveljavljati hitro
Bobinac meni, da je vlada s svojimi ukrepi lani le uspela ohraniti socialno ravnovesje v državi. S pripravo novih zakonodajnih in drugih ukrepov v okviru izhodne strategije pa zdaj pospešeno nadaljuje skupina kriznih ministrov. S tempom priprav je premier Pahor relativno zadovoljen, naloge, ki so pred vlado, je ocenil kot pomembne in zahtevne, vendar je te naloge treba uveljaviti hitro.

Kljub težkim časom smo po Pahorjevih besedah v prvih dveh mesecih letos le dosegli skromno gospodarsko rast, kar je skladna s pričakovanji vlade. Po koncu recesije pa pričakuje, da se bo začelo okrevanje slovenskega gospodarstva in da bomo ob nestabilnosti tega okrevanja priča stabilizaciji makroekonomskih in socialnih kazalnikov.