"Učinki interventnih ukrepov na trg dela so spodbudni, saj so omejili rast brezposelnosti. Brez ukrepov, predvsem ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga delodajalci prepoznavajo kot koristnega, bi se kriza odrazila v večjem številu brezposelnih ljudi," so povzeli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sporočilu po današnji seji vlade, ki so ga posredovali iz urada za komuniciranje.

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 oz. osmi protikoronski zakon, ki je začel veljati 5. februarja, med dodatnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije na področju dela in delovnih razmerij ureja tudi ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Po njem lahko delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje, delavce napotijo na začasno čakanje na delo.

Delodajalci so v okviru osmega protikoronskega zakona do vključno 3. maja za uporabo ukrepa začasnega čakanja na delo na zavod oddali 27.860 vlog za nekaj več kot 93.540 zaposlenih. Po vseh protikoronskih zakonih je zavod do vključno 20. maja za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalcem izplačal 533,1 milijona evrov, in sicer 31.605 delodajalcem za 214.128 zaposlenih.

Predvidene finančne posledice podaljšanja ukrepa delnega povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo za mesec junij so ocenjene v skupni vrednosti 28 milijonov evrov ob predpostavki, da bo v juniju v ukrep vključenih 40.000 delavcev in da država delodajalcu povrne v povprečju 700 evrov na zaposlenega delavca, ki je na začasnem čakanju na delo, so navedli.

Od ponedeljka drugačni pogoji za kongresno dejavnost

Vlada je odločila, da bo izvajanje kongresne dejavnosti od ponedeljka dovoljeno pod drugačnimi pogoji. Število ljudi v zaprtih javnih prostorih ali na odprtih površinah s fiksnimi sedišči bo omejena na 50 odstotkov zasedenosti zmogljivosti sedišč. Kot so po seji vlade sporočili z vladnega urada za komuniciranje, bo pri tem moralo biti med ljudmi eno sedišče prosto.

Ta pogoj in do 50-odstotna zasedenost zmogljivosti fiksnih sedišč pa ne bosta veljala na odprtih površinah, kjer ni fiksnih sedišč. Tam bo moral biti med postavljenimi sedišči najmanj en meter razdalje, so pojasnili.

Medosebna razdalja med ljudmi, ki niso na sediščih, bo morala biti najmanj 1,5 metra.
Zaposleni bodo morali izpolnjevati pogoj preboleli, cepljeni, testirani, ta pogoj bodo morali izpolnjevati tudi potrošniki pri izvajanju kongresne dejavnosti v notranjih prostorih. Kot so še dodali, bodo ljudje iz istega gospodinjstva v vseh primerih lahko sedeli skupaj, zanje medosebna razdalja ni določena.

Vlada za finančno nadomestilo v dopolnilni dejavnosti na kmetiji in prireji govejega mesa

Vlada je izdala odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji zaradi posledic drugega vala epidemije med februarjem in aprilom. Izdala je tudi odlok o finančnem nadomestilu v prireji govejega mesa med lanskim oktobrom in marcem, so sporočili po današnji seji vlade.

V dopolnilni dejavnosti na kmetiji je do finančnega nadomestila upravičen tisti, ki je imel najpozneje 1. septembra 2020 dokončno dovoljenje za opravljanje te dejavnosti. Izkazovati mora delež izpada dohodka vsaj v višini 30 odstotkov v obdobju med 1. februarjem in 30. aprilom v primerjavi z 1. februarjem 2019 in 30. aprilom 2019.

Finančno nadomestilo se dodeli v obliki pavšala glede na obseg izpada dohodka. Za namene tega odloka se za dohodek šteje ocena dohodka, ugotovljena kot razlika med prihodki od prodaje in normiranimi odhodki v višini 70 odstotkov. Za prihodke od prodaje se upošteva vsota izstavljenih računov v posameznem obdobju.

Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se težave na tem področju kažejo zlasti na kmetijah, ki so povezane s turizmom. Kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom, so morale začasno prenehati opravljati dejavnosti ponujanja nastanitev in vse gostinske dejavnosti.

Poleg teh dejavnosti imajo večji izpad dohodka tudi dopolnilne dejavnosti, povezane s prodajo lastnih proizvodov šolam, vrtcem in drugim organizacijam, ki zagotavljajo prehrano, njihove dejavnosti pa v obdobju epidemije niso potekale ali se izvajajo v precej zmanjšanem obsegu. Posledice ustavitve javnega življenja se kažejo tudi pri drugih storitvenih dejavnostih, pri katerih je prodaja storitev ali izdelkov povezana z obiski gostov.

V prireji govejega mesa se za obdobje med 1. oktobrom lani in 31. marcem letos predlaga finančna pomoč v višini 76 evrov na žival, preračunano na glavo velike živine, kolikor znaša razlika upada dohodka na podlagi izračuna neto dodane vrednosti Kmetijskega inštituta Slovenije.

Predpis je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem v sektorju govejega mesa, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi nestabilnih razmer v sektorju govedoreje. Na ministrstvu ocenjujejo, da je bilo to obdobje za sektor izjemno težko zaradi različnih dejavnikov v celotni verigi. Izpad dohodka v sektorju se predvsem izkazuje z znižanjem koeficienta ekonomičnosti reje, odkupnih cen goveda in nižanjem neto dodane vrednosti pri reji goveda, so navedli.