Poleg napovedane podražitve živil se bodo namreč začele dražiti tudi storitve, katerih cene uravnava vlada.

Poštne storitve in študentski boni se bodo tako podražili jutri, in sicer poštne storitve od 5 do 13,8 odstotka, študentski boni pa za 3,6 odstotka. Marca sledi 3,5-odstotna podražitev storitev v železniškem potniškem prometu, maja pa 2,7-odstotna podražitev nekaterih učbenikov. Skladno z vladno uredbo naj bi se povišale tudi cene osnovnih komunalnih storitev, ki so se lani že podražile v povprečju za 1,7 odstotka.

Vpliv vladno reguliranih cen na inflacijo bo majhen
Boštjan Vasle, direktor Umarja, je za MMC povedal, da se bodo cene te skupine izdelkov in storitev skupaj zvišale za 0,5 odstotka, kar bo k inflaciji prispevalo 0,1 odstotne točke. Vasle ne zanika vpliva vladno uravnavanih cen na inflacijo, a poudarja, da zaradi počasnejše rasti umirjajo tako pričakovano kot končno inflacijo.

Bo vladni načrt za regulacijo cen krotil inflacijo?
Vlada je že lani sprejela načrt za vladno uravnavanje cen, ki velja za letos in prihodnje leto in ima tri ključne usmeritve. Tako bodo cene, ki so pod nadzorom vlade, rasle počasneje, kot rastejo druge cene, ki se oblikujejo na trgu. Lahko se sicer zgodi, da katera izmed reguliranih cen raste tudi hitreje, vendar pa bo vlada zagotovila, da bo povprečna skupna rast ostala počasnejša, pravi Vasle. Tretja usmeritev načrta pa se nanaša na pričakovanje, da bodo podobno politiko cen uveljavili tudi drugi udeleženci na trgu, med katerimi Vasle omenja predvsem javne zavode in občine.

Vasle priznava, da "dejansko nihče ne more prisiliti teh ljudi, da bi ravnali tako, kot se od njih pričakuje, vedno pa se najde nek dialog, strokovna pomoč, da bi bilo to oblikovanje cen skladno s splošno politiko za zagotavljanje splošnega stabilnega markoekonomskega okvira."

Spet podražitev v skupini osnovnih izdelkov
Februarske podražitve pa so napovedali tudi dobavitelji živilskih in prehrambnih izdelkov. Gre za skupino cen, ki se na trgu oblikujejo glede na ponudbo in povpraševanje, predvsem pri cenah hrane pa se poznajo tudi vplivi t. i "mednarodnih šokov", je dejal Vasle.

Kupci lahko pričakujejo dražje jedilno olje, piškote, slaščice, sladoled in higienske izdelke. Med njimi so izdelki hrvaške Vindije, testenine Barilla, zamrznjena zelenjava in Tosamini izdelki. Vsa zvišanja naj bi bila posledica povišanih nabavnih cen, zatrjujejo trgovci in s prstom kažejo na dobavitelje.

Slovenija draži, Hrvaška ceni
Drugače pa se proti inflaciji bori sosednja Hrvaška, saj so veliki trgovci pristali na znižanje cen kruha, mleka in olja, elektrika in plin pa se za gospodinjstva ne bodo podražila do poletja. Pocenitev je plod dogovora komisije za spremljanje cen, pocenitve pa naj bi se gibale med 8 in 12 odstotki. Cene teh izdelkov bi se tako vrnile na raven pred januarsko podražitvijo, hrvaški mediji pa dvomijo, da bodo pocenitvam sledili tudi manjši trgovci. Kljub temu pa guverner hrvaške narodne banke Željko Rohatinski letos ne pričakuje inflacije, nižje od šestih odstotkov.

Aleksandra K. Kovač